Ponedeljek, 24.2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok (Lucija G.)
Torek, 25.2. ob 14h: Poročilo s posveta o zaposljivosti mladih; natančneje z okrogle mize na temo KAKO NAJ FAKULTETE PRIPRAVIJO SVOJE DIPLOMANTE NA USPEŠNO DELO ? (Nadja N.)
Sreda, 26.2. ob 14h: Tokrat govorimo o konferenci z naslovom “Pot v evropski univerzitetni prostor”, ki je pretekli vikend potekala v Mariboru
Četrtek, 27.2. ob 14h: O pomenu univerzitetnega športa bo razmišljala Tanja M. (nadaljevanje sledi naslednji četrtek)
Ponedeljek, 24.2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Konec minulega tedna je v Mariboru potekala 5. Nacionalna platforma ESN, Erasmus Students Network Slovenija. To je Erasmusova študentska mreža Slovenije, ki združuje ESN Ljubljana, ESN Kranj, ESN pri Univerzi v Mariboru ter ESN pri Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Na omenjenem srečanju so predstavniki za novo nacionalno predstavnico Erasmusove študentske mreže Slovenije soglasno izvolili Vanjo Jus, članico ESN pri Študentski organizaciji Univerze v Mariboru.
ESN sekcije delujejo v okviru Študentskih organizacij in Univerz v Sloveniji. Zadolžene so za tuje študente, ki pridejo na študij v Slovenijo in tiste slovenske študente, ki odidejo na študij v tujino. Prav tako pa v svojem poslanstvu opravljajo promocijo študijskih programov izmenjav v Sloveniji ter Univerz in Slovenije v tujini. ESN International katere polnopravne članice so slovenske ESN Sekcije združuje kar 152 sekcij iz cele Evrope.
Podobne viže so v četrtek ubirali Ljubljančani. Mednarodna pisarna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani namreč že več let skrbi za tuje študente, ki prihajajo v Ljubljano na izobraževanje, po drugi strani pa želijo slovenskim študentom predstaviti možnosti študija v tujini. V ta namen so pripravili tako imenovani info market, kjer so med drugim tuji študentje, ki trenutno študirajo v Ljubljani, predstavili možnosti študija na njihovi domači univerzi. Sodelovale so tudi tri Univerze iz Madžarske.
V Mariboru je minuli vikend približno 50 študentov iz štirinajstih držav na tridnevni mednarodni študentski konferenci s tematskim naslovom “Pot v evropski univerzitetni prostor” razpravljalo o standardih evropskega visokošolskega sistema. Udeleženci so poskušali odgovoriti na vprašanje, kako zlasti v tranzicijskih državah, vključno s Slovenijo, pospešiti oblikovanje skladnega, kompatibilnega in konkurenčnega evropskega visokošolskega prostora, za katerega se zavzema bolonjska deklaracija iz leta 1999.
Konferenco je pripravila mariborska izpostava Društva študentov Evrope AEGEE-Maribor, pokroviteljstvo pa sta prevzela minister za evropske zadeve Janez Potočnik in mariborska univerza. Razprave so potekale v okviru štirih tematskih delavnic. Prva se je ukvarjala s programi za izmenjavo študentov in strokovnega kadra. Tema druge delavnice je bila: Mehanizmi za zagotovitev kakovostnega izobraževanja v kontekstu globalizacije in transnacionalnega izobraževanja. V okviru preostalih dveh delavnic pa so študenti razpravljali o vlogi AEGEE pri reformi evropskega izobraževalnega sistema in vplivu študentov na reforme izobraževanja na lokalni ravni.
S podrobnostmi omenjene študentske konference vas bomo seznanili v eni izmed prihodnjih oddaj, morda že jutri.
Mariborčani pa so nas obvestili tudi o letošnjem finančnem načrtu ŠOUM, ki ga je v četrtek po predhodnem pozitivnem mnenju Študentskega parlamenta ŠOUM potrdil Nadzorni svet Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Sprejet Finančni načrt opredeljuje skoraj 595 milijonov tolarjev prihodkov in skoraj 560 milijonov tolarjev odhodkov. Največji del prihodkov predstavljajo koncesijske dajatve. Odhodki pa so razdeljeni na šest sklopov.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru bo skoraj polovico denarja namenila študentskim društvom, zvezam društev, zavodom in drugim organizacijam. Sledijo sredstva za delovanje Študentskega parlamenta in Študentskega predsedstva ŠOUM, sredstva namenjena delovanju strokovnih služb, sredstva namenjena delovanju organizacijskih enot ŠOUM, sredstva za izvajanje sistema subvencionirane študentske prehrane ter postavka Skupni stroški ŠOUM.
Poslanci študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so se s finančnim načrtom ljubljanske študentske organizacije seznanili 6. februarja, na šesti redni seji. Sprejeli bi ga naj bili čez nekaj dni, na naslednji seji, vendar se zaradi burne razprave in številnih predlogov to ni zgodilo. Je bila pa zato točka z naslovom »Sprejem finančnega načrta« spet navedena na dnevnem redu 8. redne seje, ki se je zgodila prejšnji četrtek. Končnega izida nam še niso sporočili.
Z ministrstva za informacijsko družbo pa sporočajo, da se že 36 zavodov s področja šolstva, znanosti in kulture lahko pohvali z ADSL povezavami. Večinoma gre za osnovne in srednje šole. Vlada je namreč skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Telekomom Slovenije podpisala pogodbo, po kateri se pod ugodnimi pogoji v šole in druge zavode s področja šolstva, znanosti in kulture, ki so za to zainteresirane, pripelje hitrejše povezave. Na ta način je omogočena uporaba številnih novih sodobnih storitev ki zahtevajo hitrejšo infrastrukturo.
Še informacija o štipendijah. Regionalni center za razvoj Zasavje je v petek podelil štipendije za visokošolski, univerzitetni in podiplomski študij 40 študentom iz občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Gre za razvojne štipendije, saj z njimi želijo zadržati visoko izobražen kader v Zasavju. Štipendije so podelili na podlagi pogodbe o izvajanju štipendij, ki sta jo podpisala ministrstvo za gospodarstvo in Regionalni center za razvoj Zasavje.
Predsednik komisije za podeljevanje štipendij je povedal, da je na javni natečaj prispelo 230 vlog. Štipendisti morajo vse študijske obveznosti opraviti v predpisanih rokih, brez soglasja štipenditorja ne smejo spreminjati študijske smeri ali študirati v tujini, po končanem študiju pa se morajo zaposliti v zasavski regiji vsaj za toliko časa, kot so prejemali štipendijo. Regionalni center za razvoj bo štipendistom skušal omogočiti opravljanje študentske prakse v Zasavju, vendar to ni nujen pogoj za obdržanje štipendije. RCR pa mora v roku 60 dni po končanem študija štipendista temu zagotoviti zaposlitev, po preteku tega roka pa je štipendist prost vseh pogodbenih obveznosti.
V soboto je stopil v veljavo odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem, v katero bodo vključene Fakulteta za humanistične študije Koper, koprski Fakulteta za management in Pedagoška fakulteta, Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, izolska Visoka šola za zdravstvo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper ter Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper. Že pred veljavo odloka pa je vlada na predlog ministra za šolstvo, znanost in šport imenovala za vršilko dolžnosti direktorja univerze Lucijo Čok, sicer nekdanjo šolsko ministrico. Ta bo imela po odloku sodeč vsa poslovodna pooblastila, predvsem pa mora opraviti vse potrebno za vpis univerze v sodni register ter za začetek dela univerze in konstituiranje njenih organov.
Današnji informativni blok zaključujemo z opicami. Opozarjamo vas na četrtkov večerni pogovor v okviru Univerzitetne redakcije z naslovom "The Great Apes Ate Grapes". Z Majo Gašperšič, podiplomsko študentko ISH, se bo o raziskovalnem projektu v kamerunskem tropskem deževnem gozdu, o terenski primatologiji, o gorilah in šimpanzih, pogovarjal Peter Kisin.
Današnje informacije pa vam je natrosila Lucija G.
Torek, 25.2. ob 14h:
POSVET O ZAPOSLJIVOSTI MLADIH: OKROGLA MIZA NA TEMO, KAKO NAJ FAKULTETE PRIPRAVIJO SVOJE DIPLOMANTE NA USPEŠNO DELO
Kot smo že poročali, je v četrtek, 20. februarja, na Ekonomski fakulteti potekal posvet o zaposljivosti mladih. Dogajanje na prvem delu posveta smo predstavili že z javljanjem v četrtkovo oddajo. Sedaj pa sledi še poročilo o poteku okrogle mize.
Na okrogli mizi, ki je potekala na temo, kako naj fakultete pripravijo svoje diplomante na uspešno delo, so sodelovali: predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, predstavniki Industrije usnja Vrhnika, Fakultete za strojništvo, Inštituta za evropske študije, profesor iz Ekonomske fakultete ter predstavnica študentov Ekonomske fakultete.
Na začetku je gospod Jenko predstavil poglede Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Dejal je, da 25 odstotkov vseh nezaposlenih predstavljajo mladi, od katerih jih je 38 odstotkov brez končane srednje šole, 2 do 3 odstotka brezposelnih mladih pa predstavljajo diplomanti. Pri tem je poudaril, da se številke razlikujejo od regije do regije. Predstavil je tudi programe za zmanjševanje brezposelnosti, ki jih izvajajo na ministrstvu. Sem sodi dvig izobrazbene ravni prebivalstva, spodbujanje pri iskanju zaposlitve ter preprečevanje bega možganov. Dejal je tudi, da je pomen strokovne prakse zelo velik in da na tem področju pri nekaterih poklicih zaostajamo za Evropo, saj na primer v Evropski uniji za določene poklice predpisujejo večje število ur strokovne prakse, kot je to predpisano pri nas.
Gospa Batič z Zavoda za zaposlovanje povedala, da se stopnja aktivnosti mladih znižuje tako v Sloveniji, kot v Evropski uniji. V Sloveniji se je stopnja aktivnosti mladih med leti 1993 in 2002 znižala iz 41 na 36 odstotkov. Omenila je tudi prvi steber zaposlovanja v EU, katerega cilj je povečati zaposljivost prebivalstva. Dejala pa je, da je zaposljivost večja tam, kjer je izobraževanje povezano tudi s prakso. Na koncu je omenila še, da v okviru zavoda deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje, da obnavljajo e-borzo zoisovih štipendistov, v zaključni fazi pa je tudi podoben projekt povezave med podjetji in ostalimi štipendisti.
Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je prav tako poudaril dejstvo, da se brez prepletanja izobraževanja in prakse zaposljivost manjša. Opozoril pa je tudi na togost spreminjanja izobraževalnih programov in pa na potrebne vzpodbude delodajalcem, da vstopajo v projekt povezovanja s sfero izobraževanja.
Predstavnica podjetja Industrija usnja Vrhnika je predstavila njihove pozitivne izkušnje s študenti, ki so prihajali tja na prakso. Dejala je, da od študentov dobijo ogromno informacij in da predstavlja povezovanje med šolami in podjetji velik plus. Opozorila pa je na dejstvo, da obstaja ogromno baz podatkov iskalcev zaposlitve, vendar pa ni časa, da bi po vseh teh bazah iskali primerne kandidate.
Predstavnik Fakultete za strojništvo v Mariboru je povedal, da študentje iz njihove fakultete delajo diplome v podjetjih, kjer so opravljali strokovno prakso. Na ta način je povečan stik z realnostjo, saj študentje rešujejo konkretne probleme.
Preden se je začela debata, je svoje poglede predstavil še profesor Lipičnik iz Ekonomske fakultete v ljubljani. Omenjeni profesor je najprej dejal, da je najboljša praksa odlično poznavanje teorije in da je potrebno v praksi uveljavljati nove zamisli. Razložil je tudi, da je izobraževanje formalni proces pridobivanja znanja, učenje pa je dejanje resničnega izobraževanja in da učenje vedno prehiteva izobraževanje. Strnil je tudi svoja pričakovanja o Centru za svetovanje in razvoj študentov, ki je začel delovati na Ekonomski fakulteti. Dejal je da pričakuje, da bo CERŠ verodostojno posnemal pričakovanja podjetij in študentov, in da bo pomagal podjetjem pri oblikovanju pričakovanj. Na koncu pa je še napovedal "smrt učbenikov" in oblikovanje informacijskih centrov.
V razpravo, ki je sledila začetni predstavitvi mnenj, so se vključili tudi ostali udeleženci Posveta. Prvo vprašanje, ki je prišlo iz občinstva se je dotaknilo osipa na Ekonomski fakulteti in vprašanja, koliko jih študija ne konča. Predstavniki Ekonomske fakultete so odgovorili, da je osip med študenti največji na prehodu iz prvega v drugi letnik, da študentje zavlačujejo s študijem, in da petina študentov s težavo konča študij, nekaj pa je takšnih, ki jim manjka samo diploma. Natančnega števila tistih, ki študija ne končajo, pa niso mogli podati.
Razpravljalci so se dotaknili tudi teme mentorstva na strokovnih praksah. Ugotovili so, da v podjetjih velikokrat ni pripravljenosti za delo s študenti pri njihovem opravljanju strokovnih praks in da primanjkuje usposobljenih mentorjev. Zato so se na Ekonomski fakulteti odločili za izdajo priročnika z naslovom “Vloga mentorja in podjetja pri strokovnih praksah”, ki naj bi pripomogel k usmerjanju mentorjev in vzpostavitvi učinkovitega programa strokovne prakse v podjetju.
Na Ekonomski fakulteti so tudi opozorili na dejstvo, da je obstoječa zakonodaja zelo ozka in jim ne omogoča uvedbe programa 3+2. V pripravo oblikovanja izhodiščnih programov so bili vključeni tudi predstavniki gospodarstva.
V omenjeni razpravi, ki je sledila okrogli mizi na temo: “Kako naj fakultete pripravijo svoje diplomante na uspešno delo” so se dotaknili velikega števila zanimivih tem, tako da je na koncu zmanjkalo časa za vse razpravljalce.
Okroglo mizo in razpravo je na kratko povzela Nadja N.
Sreda, 26.2. ob 14h:Pot v evropski univerzitetni prostor
Pretekli vikend je v Mariboru potekala konferenca z naslovom “Pot v evropski univerzitetni prostor”. Konference se je udeležilo 50 tujih študentov iz 14 držav, organizirala pa jo je mariborska podružnica Evropskega združenja študentov AEGEE (Association des Etats Généraux des Etudiants de l´Europe).
Le - to je nevladna, politično neodvisna in neprofitna organizacija, odprta za študente in mlade diplomante vseh študijskih usmeritev. Gre za eno izmed največjih evropskih študentskih združenj, saj združuje preko 17.000 študentov v okoli 250 univerzitetnih mestih po vsej Evropi. Cilji združenja so predvsem vzpodbujanje mobilnosti, povezovanje in združevanje med evropsko mladino. Omenjajo pa tudi praktično uresničevanje ideje o združeni Evropi ter izgradnjo odprte in strpne družbe. To naj bi dosegli z organizacijo študentskih konferenc, poletnih univerz, jezikovnih šol, študentskih izmenjav in podobno.
Do sedaj je Maribor obiskalo okoli 550 evropskih študentov, obenem pa smo omogočili spoznavanje evropskih mest in kultur okoli 500 mariborskim študentom. Univerza v Mariboru je društvu AEGEE-Maribor podelila status študentskega društva, ki deluje v interesu študentov Univerze v Mariboru. Več o tridnevnem dogajanju v Mariboru sledi v pogovoru s predsednico društva AEGEE Maribor, Tamaro Novak.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /50 (0:53)
Vtoč.: Čez vikend je res ...
Iztoč.:.....v reformi visokega šolstva.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Namen konference, ki je bila organizirana pod pokroviteljstvom ministra za evropske zadeve, dr. Janeza Potočnika in Univerze v Mariboru, je bil prikaz evropskega visokošolskega sistema po načelih Bolonjske deklaracije, primerjava s sistemom držav v tranziciji (poudarek na Jugoslaviji) ter umestitvi slovenskega šolskega sistema v ta proces. Predavanja in delavnice so vodili priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /52 (0:21)
Vtoč.: Tako so nas , je obiskala...
Iztoč.: … ki je strokovnjak na tem področju.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Ja, dr. Bogomir Mihevc je tudi velik “strokovnjak” in zagovornik uvajanja šolnin. Prav zato me je zanimalo, ali so na omenjeni konferenci kakšno besedo posvetili omenjeni temi.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /54 (0:13)
Vtoč.: Ne, o tem se ni govorilo...
Iztoč.:..... približevanju tega evropskega standarda.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Ali so potem vsaj ugotovili, kaj moramo v Sloveniji še postoriti, da bi dosegli tako opevane evropske standarde?
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /56 (0:36)
Vtoč.: Ja, praktično...
Iztoč.:..... kakovosti študija in predavanj.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Če smo malo zlobni: za to, da ugotoviš, da je treba še veliko postoriti, pač ni treba organizirati konference. Naša sogovornica je bila bolj redkobesedna, saj smo jo zmotili med dogodkom, o katerem bomo spregovorili v nadaljevanju, organizatorji pa obljubljajo, da bodo rezultati konference vidni v izdaji brošure, ki bo vsebovala povzetek teme, nakazane probleme in rešitve, do katerih so prišli v diskusiji in na delavnicah. Rezultat konference bo tudi izdaja t.i. 'position paper' o strukturi šolstva v državah bivše Jugoslavije
Kot sem že omenila, smo predsednico društva AEGEE Maribor, Tamaro Novak, zmotili sredi dogajanja. Konferenca je že končana, trenutno pa poteka še izmenjava študentov med društvoma AEGEE Maribor in AEGEE Skopje.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD /58 (0:45)
Vtoč.: Trenutno pa poteka...
Iztoč.:..... v juliju tega leta.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Dejavnosti mariborske podružnice Evropskega združenja študentov AEGEE je pod drobnogled vzela Lucija G.
Četrtek, 27.2. ob 14h:Pomen univerzitetnega športa
Šport na univerzi, njegov ponujeni program in funkcija. V današnjem terminu univerzitetne redakcije bomo spregovorili nekaj besed o tem. Pobuda in izpeljane misli so povzete po članku z naslovom »Pomen univerzitetnega športa«, ki je nastal pod peresom Božidarja Pučnika in Petra Sitarja. Članek je bil objavljen oktobra 2002 v Reviji o študentskem športu, naslovljeni »Zdrava zabava«.
Omenjena avtorja članka menita, da je univerzitetni šport nedvomno del izobraževalnega programa in način preživljanja prostega časa študentov, profesorjev in vseh ostalih delavcev univerz. V času po osamosvojitvi Slovenije je bil potisnjen na rob univerzitetnega prostora. V tem času se je Slovenija ukvarjala z mnogimi drugimi pomembnimi tranzicijskimi. Zato je v tem času in tudi kasneje univerzitetni šport ostal področje, za katerega je velikokrat zmanjkalo časa, denarja in navsezadnje tudi volje.
Božidar Pučnik in Peter Sitar zagovarjata stališče, da bi bilo potrebno delati na tem, da bi šport na univerzi v prihodnje postal vitalni del integrirane in avtonomne univerze. Moral bi ponovno postati eden izmed velikih dejavnikov sožitja med študenti, učitelji in raziskovalci. Navsezadnje je tudi šport lahko tisti, ki je odlično sredstvo za povezovanje študentov in profesorjev doma in v tujini. Lahko pa nastopa tudi kot promocijska funkcija posamezne univerze.
Proces športa na univerzi se mora v celoti prevešati v zavestno sprejemanje športa kot vrednote. Zato je šport na univerzi pomembna široka ponudba sodobnih športnih zvrsti in dejavnosti. Razumska utemeljitev športnega načina življenja je šele tista, ki nam dokončno udejanja šport kot vrednoto. Ko govorimo o pomenu univerzitetnega športa, velja izpostaviti tudi pozitivno animacijski pristop do študentov, kajti telesni napor lahko marsikoga odvrne od športnih dejavnosti.
Pučnik in Sitar razdelita pomen športa na tri ravni. Prva je MIKRO RAVEN, pod katero spada pomen športa na univerzi za posameznega študenta, delavca ali sodelavca univerze. Druga je MEZO RAVEN, ki predstavlja pomen športa za univerzo kot institucijo. In tretja je MAKRO RAVEN, v katero prištevamo pomen športa na univerzi za Republiko Slovenijo.
V nadaljevanju vam bom pobliže in bolj podrobno predstavila pravkar omenjene funkcije univerzitetnega športa.
Na MIKRO RAVNI je šport na univerzi pomemben predvsem za izboljšanje kakovosti življenja študentov, delavcev, sodelavcev in diplomantov. S kakovostnimi in atraktivnimi programi namreč doprinaša k njihovim novim vedenjskim vzorcem.
V času študija naj bi študentje skozi programe športa na univerzi dosegli izravnalne učinke fizičnih in psihičnih naporov, ki so posledica študijskih obremenitev. Kot vemo obstajajo raziskave, ki prikazujejo povezavo med psihično in fizično vzdržljivostjo ter počutjem in zdravjem ljudi.
Slednje bi bolj nazorno lahko povedali, da vključevanje študentov, delavcev in sodelavcev v razne programe športnih aktivnosti pozitivno prispeva k dvigu kakovosti življenja s pomočjo športa. Poleg tega predstavlja šport enega ključnih mehanizmov socializacije študentov in vseh ostalih delavcev in sodelavcev univerze. Večina študentov na naših univerzah ni iz občin univerzitetnih središč, kar pomembno vpliva na spoznavanje, vzpostavljanje stikov in rojevanje novih poznanstev med populacijo študentov.
Na MEZO RAVNI je šport na univerzi pomemben predvsem za promocijo in prepoznavnost univerz v slovenskem in mednarodnem prostoru. Hkrati pa tudi za oblikovanje celovite univerze. Z ustanovitvijo Evropske univerzitetne športne zveze v letu 1999, je pričel naraščati pomen univerzitetnega športa na nacionalni in evropski ravni.
Medtem ko na univerziadah športniki študentje zastopajo posamezne države sveta, na evropskih tekmovanjih zastopajo barve univerz. Čeprav omenjena evropska tekmovanja še niso dosegla slovesa univerziad, se bo ta prostor v Evropi predvidoma hitro razvijal. To pomeni enkratno priložnost za univerze, ker se lahko skozi posamezne dosežke na področju športa, le-ta promovira v mednarodnem merilu.
Spregovorimo še nekaj besed o zadnji, tretji pomebni funkciji športa na univerzi. To je šport na MAKRO RAVNI. Na tej ravni sta šport na univerzi in njegov razvoj pomembna predvsem zaradi odločitve mladih o nadaljevanju študija na univerzi. V Sloveniji smo bili v preteklosti priča popularizaciji in razmahu klubskega športa. Zaradi tega se je mnogo mladih po končanem srednješolskem izobraževanju odločilo nadaljevati začeto športno kariero v klubih. Ta odločitev je pogosto povezana z odločitvijo, da ne nadaljujejo s svojim procesom izobraževanja. Na tako malem prostoru kot je Slovenija pa lahko v profesionalnem športu uspe le peščica ljudi.
Posledice nenadaljevanja študijskega programa in boj za naziv profesionalnega športnika so lahko zelo hude. Lahko se namreč zgodi, da mladim ne uspe niti v športni karieri niti si ne pridobijo ustreznih znanj, ki bi jim omogočila zaposlitev na drugih področjih. To pomeni, da v Sloveniji izobrazimo veliko število mladih, ki niso ustrezno usposobljeni za iskana delovna mesta. Druga posledica pa je ta, da ima kljub uspešni ali relativno uspešni zaključeni športni karieri le peščica športnikov izoblikovano pot za nadaljnje življenje.
Namen športa na univerzi je torej v čimvečji meri doprinesti k obravnavanim pomenom športa na univerzi. Če jih na kratko s pomočjo tez Božidarja Pučnika in Petra Sitarja osvetlim še enkrat, so to naslednji cilji: skozi šport povečati kakovost bivanja študentov, delavcev, sodelavcev in diplomantov univerz; osvajanje pozitivnih vedenjskih vzorcev skozi kakovostne programe na način iz spoznanj v izkušnjo. Nenazadnje pa seveda tudi promocija slovenskih univerz in povečati njihovo pozitivno prepoznavnost v Sloveniji in tujini.
Razgibano športno aktivna je zaradi želje po mišičastem telesu želela navdušiti tudi vas, Tanja M.
Da pa ne bomo ostali samo pri teoriji, nas bo Tanja razgibala tudi naslednji četrtek, ko bo ugotavljala, kako je s študentskim športom v praksi. Pogovarjala se bo z avtorji raziskave o univerzitetnem športu in s predstavnico ŠOU športa.
Komentarji
komentiraj >>