Četrtek, 24. 1. 2008
bruc
Brane Škerjanc se podaja v boj z Rock'n'Roll Soldiers in njihovo ploščo 'So Many Musicians To Kill', s katero bodo kmalu prašili tudi na naših domačih odrih ... (v celoti!)
* Leta 1982 je za založbo Trafalgar Records izšel precej nenavaden dokumentarec z naslovom »The Soldiers of Rock'n'roll«, ki naj bi predstavljal delo legendarnega avstralskega rock'n'roll benda Radio Birdman. Čez dobrih petnajst let se je peterica srednješolskih prijateljev iz ameriškega mesta Eugene v Oregonu poimenovala »Rock'n'roll Soldiers« in to ravno zaradi navdušenja nad glasbo, ki so jo ustvarjali avstralski vzorniki.
Rock'n'roll Soldiers so po desetih letih ustvarjanja popolnoma izgubili stik s kitarskimi slogi avstralskih vzornikov in razvili veliko bolj »trendovski«, sodobni rockovski zvok, ki se na trenutke nesramežljivo spogleduje s poprockovskimi zvočnimi modeli. Bend ima kaj malo zveze z značilnim »detroitskim« zvokom, ki so ga gojili »očaki« v drugi polovici šestdesetih let, niti se ne navezuje na sodoben in uveljavljen princip razvejanega arzenala z zvenečim imenom »White Stripes«. Če bi jih primerjali z angleško rhythm & blues odličnostjo, ki sliši na ime »Pretty Things«, potem bi bilo to dokaj zavajajoče. Naš posluh ni tako naiven, da bi odkrivali kakršno koli povezavo z vsemogočnimi starci Rolling Stones. Toda vsi navedeni se tako ali drugače omenjajo v zvezi z Rock'n'roll Soldiers. Slednji imajo morda veliko več skupnega s sodobnimi bendi, kot so na primer Švedi »The Hives« ali morda celo »The Strokes«. Glede na njihov odnos do ritma in melodije lahko sklepamo, da so pri svojih navdihih sledili tudi zvočnim posledicam »brit popa«, vendar so uspeli v svoj ustvarjalni rockovski izbruh vplesti veliko ostrejši zvočni rob. Iz tega sledi, da mora biti bend izjemno zanimiv, saj so fantje očitno uspeli s svojim muziciranjem popolnoma zmesti tiste, ki so jim do zdaj sledili.
Vsekakor je treba priznati, da imajo za sabo trnovo desetletno glasbeno pot. Po prvih dveh 7-inčerjih za »Gearhead Records« iz leta 2003 jih je zvohala založba »Atlantic« in leta 2005 ponovno izdala omenjena izdelka v paketu, z naslovom »The Two EP's«. Sledile so dobre kritike, pojavljanja na televizijskih oddajah in celo v videoigrah, tako da so Rock'n'roll Soldiers upravičeno pričakovali uspeh. Leta 2005 so se odpravili na snemanje prvenca »So Many Musicians to Kill«. Po snemanju so jih pri »Atlanticu« nepričakovano odslovili, a to glasnih ameriških rockerjev ni zmedlo. Album so se odločili izdati kar v samozaložbi.
Iz posnetkov »So Many Musicians to Kill« žari neposredna zvočna udarna moč, ki je oplemenitena s sodobnimi snemalnimi in mešalnimi pristopi. Produkcija albuma je visokoleteča in izpiljena. Aranžmaji skladb so dinamični in večplastni. Očitno je pri snemanju sodelovala še celotna peterica benda, ki se je v zadnjem času zreducirala v bazično zasedbo tria. Bend krasijo odločni, prodorni, na trenutke kričavi vokali. Spremljevalni vokali in vzkliki dodajajo celoti izjemno mogočnost in polnost. Rock'n'roll Soldiers gojijo razčlenjen odnos do ritmov, ki so pogosto odsekani, odrezavi in ki v odnosu do melodičnih kitarskih vložkov in udarnih kitarskih »rifov« tvorijo nenehno napetost. Po večkratnem poslušanju njihova godba poslušalca preprosto zasvoji, kar je tudi posledica izjemno spevnih in privlačnih refrenov.
Soočeni smo torej z izjemno obetajočim in aktualnim sodobnim rockovskim albumom, ki nakazuje možne kvalitete udeleženih rockerjev. Po neprijetnih izkušnjah z veliko založbo je pomembno, da so fantje ostali skupaj in ustvarjajo naprej. Res je, da je od peterice ostala le še trojica, vendar če so glasbeniki prekaljeni, je to za rock'n'roll izraznost povsem dovolj. Verjetno zna biti pravi izziv, kako kvalitetno in bujno zvočno celoto albuma predstaviti tudi v živo. No, o tem se bomo prepričali kmalu, saj bodo Rock'n'roll Soldiers čez teden dni nastopili v Menzi pri koritu.
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>