Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
IN MEMORIAM MARKO ZORKO (4856 bralcev)
Sreda, 23. 1. 2008
Peter Karba



Obstajata dve smrti. Ena, ki pride in gre mimo, in druga, ki ostane v nas do smrti naše.
Tisto, eno, sprejmemo, tiste, druge, ne zmoremo. Ne zmoremo ji verjeti. In mislimo in pišemo in ustvarjamo svetove, da ji ne bi verjeli, da si postavimo večno živo podobo, zrenje, ki moralo postati bo spomin.
Spoštovani. Umrl je Marko Zorko in vse skupaj se zdi tako čudno ...
Obstajata dve smrti. Ena, ki pride in gre mimo, in druga, ki ostane v nas do smrti naše.
Klikni za veliko sliko:
Tisto prvo sprejmemo, tiste druge pa ne moremo. Ne zmoremo ji verjeti. In mislimo in pišemo in ustvarjamo svetove, da ji ne bi verjeli, da si postavimo večno živo podobo, zrenje, ki bo moralo postati spomin.

Spoštovani. Umrl je Marko Zorko in vse skupaj se zdi tako čudno. Vsaka smrt si rada spiše svojo zgodbo, a pri Marku Zorku se zdi, da ji ni uspelo, ker ji Marko s svojo trmo tega ni dovolil. Kot otrok v smrt ne verjameš. Potem od smrti do smrti odraščaš in odrasteš, ko uzreš svojo.

Ko sem nekje sredi devetdesetih prvič prebral Markovo kolumno v takratnem »Sedem dni«, sem skoraj umrl od smeha! Prišel je Marko in s svojimi besedami zvračal moje svetove – in jaz sem umiral od smeha. Skozi to umiranje mi je vedril življenje. Nad stolpičem besed je bila karikatura Draga Senice. Narisan je bil bradat, nasmejan mož s ponošenim klobukom in videti je bil zelo star. Pa mlad nisem vedel, kako lahko nekdo tako star piše take zgodbe, ki si jih sam ne drznem videti, ker si ne upam biti več otrok.

Njegovi knjigi, Mein Kampf iz leta 2001 in nedavno izdana Knjiga mrtvih, sta bili vojni napovedi pojmu 'lastna usoda', ki se v zrelih letih začne ovijati okrog možganske mrene. To sta počeli z odlično ironijo in posmehom. Življenje sta postavili v bučen zbor zgodb, ki so lastne slehernemu, ko obuja svoje izjemno, naključno in neponovljivo.

Morda bodo besede Marka Zorka za prihodnje rodove ostale samo nerazumljiva grčasta zmes, a zame bo Marko ostal izzivalen stezosledec naše neukročene iskrenosti.

Potem ko so se vse sanje zapodile čez svet in so vozli vseh vezi že prežvečeni, je edina stvar v boju zoper smrt otrok, ki ji ne verjame. Ko ostanemo z njim sami, jo lahko premagamo.

»Tako, zdaj je končano. Najvažnejše je za menoj, pred mano pa nekaj vsakdanjih opravkov. Se pravi: zajtrk, kosilo, večerja kot input, potem vse ostalo kot output.
Fuj!
In tista strašna dirka! Nikoli si nisem mislil, da bom zmagal.«

Bis bald, Veliki masturbator.

Za Radio Študent, Peter Karba.

Klikni za veliko sliko:





Komentarji
komentiraj >>