Danes ima fetišizem popolnoma drugačen prizvok, asociiramo ga s spolno deviacijo, z nenevarnimi posebnostmi, perverzijami. A resnica je dejansko daleč od tega.
Med rutinskim surfanjem po spletnih poljanah, smo slučajno naleteli na spis nekega dekleta, ki opisuje enega izmed moških fetišev: ''Zadnjič me je strašno razveselil lepo oblečeni, tolsti gospod, ki je v hrupni družbi sedel za sosednjo mizo. S kolegico sva čebljali o drobnarijah iz življenja, gospod za sosednjo mizo pa je veselo opletal z digitalnim aparatom in kar tako mimogrede napravil nekaj posnetkov kolegičinega stopala. Dasiravno ni klasična lepotica, lahko priznam, da ima nenavadno lepo oblikovana stopala. Ozek, damski sandal že sam po sebi privablja poglede, če pa v njem tiči sloko, elegantno stopalo, dobi moč mešanja glave. Pomignila sem kolegici, naj si ogleda fetišista na desni, a je rekla, da se ji to velikokrat zgodi. In da niso vsi fetišisti. Nekateri samo fotografirajo izbrane stvari, posebnosti, nenavadnosti. Pa vendar, ali ni tudi to neke vrste fetišizem?''
Za vso populacijo našega malega planeta najde svoje mesto tudi rek: ''Tisoče očes, tisoče čudes.'' Japonci furajo svoje perverzije v risanih animah, kjer se navadno pojavljajo fantazijska bitja z ogromnim falusom, ki ne pretirano nežno občujejo z jokajočimi japonskimi šolarkami. V deželah Južne Amerike trenutno raste trend povezovanja bolečine s seksom, kar nekako pomeni, da se objekt poželenja transformira v objekt bolečine in obratno – vse to seveda pridno posnamejo in servirajo na internetu. V Severni Ameriki in Evropi se v seksualnost vključuje tehnologija, ki z raznimi genitalnimi nastavki reproducira seksualni užitek dveh partnerjev na enega. Ni kaj, svet se vrti in z njim tudi dogajanje v seksualnosti.
V slovenski družbi je podobno. Če je včasih seks veljal za tabu temo oziroma le za sredstvo reprodukcije, ki jo je treba opraviti kar se da hitro in diskretno ter v strogem misijonarskem položaju, je danes zadeva popolnoma drugačna. Študentska populacija, po preverjenih informacijah, seksa veliko in predvsem divje. Nekateri se zadevi prepustijo, spet drugi se poglobijo in odkrivajo takšne in drugačne erogene cone, ki jim pomagajo na poti do ekstaze. Se pa najdejo posamezniki med študenti, ki so jim všeč nekonvencionalne stvari, a tega nikoli ne bodo delili z drugimi, ker se bojijo posmeha in etikete 'čudak'. Kakšni so ti seksualni elementi, niti ni tako pomembno, kar je pomembno, je razlaga, zakaj je temu tako.
Ste se morda kdaj, spoštovane študentke in študentje, spraševali, zakaj vas na nasprotnem spolu tako privlačijo nekonvencionalne stvari, a si nikoli niste upali vprašati? Stric Freud vam bo priskočil na pomoč. Predstavljamo vam fetišizem.
Najprej si poglejmo terminologijo izraza – fetišizem kot beseda označuje religijo fetiša. Besedo fetiš so prvi artikulirali Portugalci, njen izvor pa najdemo v latinski besedi factitius, kar pomeni narediti ali delati. Fetišizem se v znanosti pojavi že v osemnajstem stoletju s preučevanjem domorodskih plemen v Afriki. Evropski antropologi so seveda skozi svoje etnocentrične nazore fetišizem označili za popolnoma primitivne rituale, saj so afriška plemena častila določene predmete, kot so bili na primer razni kipci ali amuleti. Kasneje so zadevo povezali z animizmom, kar pomeni, da se ne časti zgolj predmeta samega, temveč njegovega duha, ki pa neposredno vpliva na posameznika. Na neki točki so zadevo povezali še s seksualnostjo.
Poudariti je treba, da se omenjeno stanje pojavlja skoraj izključno pri moških. Gre za to, da se vzpostavi stanje, ko seksualnost postane odvisna od fantazije in izvedbe spolnega akta. Fetiši se lahko odražajo v objektih, kot so krzno, usnje ali razni predmeti, subjektih, na primer živalih, otrocih, različnih ljudeh, ali pa v določenih dejanjih, kot so bolečina, razkazovanje delov telesa ali opravljanje potrebe.
Danes ima fetišizem popolnoma drugačen prizvok, asociiramo ga s spolno deviacijo, z nenevarnimi posebnostmi, perverzijami. A resnica je dejansko daleč od tega.
Freud je fetiš označil kot substitut za ženski oziroma materin penis, v katerega je majhni deček nekoč verjel, in kasneje seveda ugotovil, da ga mama nima. Deček se s tem ne želi vzeti sprijazniti, kajti če je ženska kastrirana, potem je ogroženo njegovo lastno imetje penisa, temu pa se upira tisti del narcisizma, s katerim je narava skrbno okrasila prav ta organ. Vendar se deček misli nanj nikakor ne more odreči in si zatorej ustvari fetiš, da bi zamaskiral mamino seksualno različnost oziroma pomanjkljivost. Tako ima ženska v psihičnem kljub vsemu nekakšen penis, toda ta penis ni več isti, kot je bil prej. Na njegovem mestu se pojavi nekaj drugega, kar predstavlja njegovega namestnika in je sedaj dedič interesa, ki se je pred tem usmerjal k penisu. Ali povedano s Freudovimi besedami: ''Fetiš je znamenje zmage nad grožnjo kastracije in znamenju zaščite pred njo, prav tako pa prihrani fetišistu to, da bi moral postati homoseksualec, saj ženski dodeli značilnost, s katero postane znosna kot spolni objekt.''
Freud v svojem spisu omeni tudi, da groza pred kastracijo tako ni prihranjena nobenemu moškemu bitju tega sveta. Nekateri lahko zaradi tega postanejo homoseksualci, spet drugi oziroma večina pa se obrani tako, da si ustvarijo fetiš – ženski falus nadomestijo takšni ali drugačni organi oziroma objekti, ki lahko kot simbolno zastopajo penis. Freud nas na tej točki opozori na zanimivo dejstvo oziroma na to, kaj vpliva na izbiro fetiša: vse lahko pojasnimo z okoliščino, saj se dečkova radovednost stopnjuje oziroma vzpenja od spodaj navzgor, od stegen k ženskemu spolnemu organu. Vzemimo za primer fetiš na kožuh in žamet – gre za fiksacijo pogleda na poraščenost spolnega organa oziroma na predel, kjer bi moral biti želen spolni ud. Ali pa vzemimo za primer spodnje perilo – gre za asociacijo oziroma spomin na trenutek slačenja, trenutek, v katerem si še lahko mislimo, da je ženska falična.
Fetišizem, prikrit ali ne, je del spolnega vsakdanjika vsakega človeka na tem svetu. Nekaterim družbam oziorma njenim segmentom (predvsem konservativnim) se zdi sam fetišizem nesprejemljiva tematika obravnave, nekateri pa znajo fetiše ''pretvoriti'' v denar. Kakor koli že, fetišizem bo do neke mere vedno tabu in bo buril duhove v marsikaterih krogih.
Skušali smo z vami deliti delček znanosti, ki vam bo pomagal pri razumevanju oziroma prepoznavanju vaših seksualnih elementov. Če pa vas zanima tipologija fetišev, vam svetujem knjigo Brende Love, ki nosi naslov The Encyclopedia of unusual sex practices. Morda najdete svoje mesto nekje v knjigi. Nikoli ne veste.
Za vas je fetišiziral Marko O.