Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtkov jutranji program (7259 bralcev)
Četrtek, 24. 1. 2008
Anže



07.00 Vklop
07.05 BRITOFF
07.15 TOPLA BUNDA
07.45 RŠ STRIP MARJAN
08.00 BRITOF + DVA KRONIKA
08.15 SLOVENSKI REKI IN POTOKI
08.30 NAGRADNA IGRA
09.05 BRITOFF
09.10 AJGUGL
09.30 Lara Lingua

Ne širijo se le naša telesa, ampak tudi ponudba na naši spletni strani - ČETRTKANSKA JUTRANJA MUZIČKA OPREMA!!!
Povezava do prejšnjega (17.01.07) Četrtkovega jutranjega programa: -KLIK-







TOPLA BUNDA #8

Danes bo z nami ljubka Ljupka Dimitrovska z malo ploščo iz leta '76 izdano pri Jugotonu

Danes vas bo Topla bunda ne samo grela, ampak bo, kot že slišite v podlagi, servirala v vaša ušesa zdravje. Začeli smo namreč z multivitaminskim hitom Hej, daj mi jabuku. Ljupka je ideje za to pesem črpala iz starih običajev v rojstnem kraju, kjer so fantje s pomočjo jabolk, ki so jih dekletom podarili, le-tem izkazovali slo in poželenje. Vendar Dimitrovska ubere obratno pot, in svojo godnost glasno ponavlja izbrancu skozi refren Hej, daj mi jabuku, što zame skrivaš tu.

Vendar verjamemo, da se za vsem tem skriva še kaj več kot le to. Ljupka je namreč znala poskrbeti zase, če za pokušino le omenimo, da je bila poročena z enim izmed najbolj znanih jugoslovanskih popevkarskih skladateljev, Nikico Kalogjero. Iznajdljivost ji je tako prinesla mnoge nastope na takratnih festivalih po vsej rajnki državi.

Tako ni dvoma, da je Ljupka na podlagi insajderskih informacij o novi vzhajajoči industrijski panogi v Kaliforniji, v bistvu preko te pesmi prosila Steva Jobsa, naj ji le odstopi del njegove v letu 1976 ustanovljene firme, ki ji je nadel prav ime Jabolko. Seveda v angleškem jeziku.

Iz te snubitve očitno ni bilo nič, kajti Ljubke danes ne najdemo med velikimi lastniki omenjene multinacionalke, tako so od pesmi ostali le multivitaminski toni. Ljupka bi lahko ubrala način, ki ga uporabljajo predstavniki hip hop scene in s Stevom obračunala kar v komadu. Na nek način to tudi stori, vendar mu prizanese. Ali je pehanje za obetajočim se računalniškim imperijem pri njej porodilo tudi kakšna ljubezenska čustva do gospoda Jobsa? Odgovor prepuščamo vam, morda pa ga boste le našli v komadu Ja ga hoću, a on mene neće.

Danes je z nami bila prebrisana Ljupka Dimitrovska s skladbama Hej, daj mi jabuku in Ja ga hoću, al on mene neće, izdanima na mali plošči leta '76 za založbo Jugoton. Ozadja plošče pa sem vam kot zmeraj serviral Janez Salan – Yassa mlajši.






AJGUGL

Današnje povezave:

Piratebay.org
Ukradi ta film 1
Ukradi ta film 2




Slovenski reki ...

... in potoki!


Danes: Zilja in faraoni!

Takole je bilo: hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, pa sem zataval v Korotan, v samo zibel našo. Po travnikih, katere napaja bistra Zila, sem gledal vaške žanjice, ki so takorekoč apoteoza erotike. Ni minilo dolgo, ko se mi je v glavo prikradel veliki slovenski kipar France Kralj. On je te žanjice videl, kako so si zavoljo nadležne vročine zapele rokave globoko v nedrija - pleča gola do pol ramen, odprte pazduhe, kričla so si izpodrecala nad kolenom ... ob malici njegove žanjice prižemo otroke nase, iz nedrij izvlečejo z mlekom požnarane dojke, jih potlačijo v posmrkana usta, da jih nasitijo. Te kmečke ženske imajo naga stegna, podobna obokom; vrh obokov napol pokriti, težki boki in zaoble zadnjice ...

No, približal sem se vodi, da zajamem in pijem, ko me ogovori pojoč ženski glas.
Ozrem se - in vidim zdravo kmetico kakih petdesetih let, ki z ljubko valečimi se r-ji pravi:

"Vse se spreminja in nič ne propade;
in vse se pretaka semkaj od tam, od tukaj spet tja.
Različna telesa duša naprej si prevzema:
v človeška telesa prihaja duh iz zveri,
iz naših teles v zveri se spet seli,
niti za hip ne premine.
Kot vosek mehak se preliva v razne podobe,
in tak, kot je bil, ne ostane nikoli,
istih oblik ne ohrani nikoli -
in vendar je isti."

Ko takole pove, kar je zapisal Ovid, me lopne po rami, da mi desno oko skupaj z levim skoraj iz jamic odnese, mi ponudi latvico kislega mleka in pravi:

"Zdravo. Sem Elspeth, svečenica Izide. Bi šel nekaj pogledat?"

Elspeth? Svečenica koga?
Ojej, sem pomislil, tudi sem so uleteli newagerji in nemarijo zemljo, ki je slovenska toliko kot katoliška, s svojimi kvazi religijami. Izidin kult my ass ...

"V bistvu ne gre za Izidin kult, ampak za Ozirisov. In ne boš verjel - ta kult je bil tukaj prej kot Slovani ..." prekine Elšpetica moje misli.

Ja, valda. Okej. Tako ali tako nisem imel kaj početi, pa sva šla - kot je rekla - nekaj nekam pogledat.

Hodila sva navzdol ob bistri Zili, mimo ljubkih vasic, prek prekrasnih livad. Potem sva prečkala Dravo in zavila v hrib.

Tedaj se spusti noč, Elšpet pa se noče in noče ustaviti. Na vrhu nekega griča dokončno ne morem več naprej, pa jo primoram, da se ustaviva.

Krepčam se, ko Elšpet pokaže v nebo in reče - glej! Na jugu se sveti Orion.

Orion, rečem. Oziris. Egipčani so v tem ozvezdju videli boga življenja, smrti in plodnosti. Tudi vi novoverniki to vidite?

Poznaš zgodbo o Orionu?

Nekaj pa že, zamomljam s polnimi usti. Elšpet nadaljuje:

"Pri nas so Orionu rekli Kosci - posebej so s tem mislili one tri zvezde v pasu Oriona, ki so kot kosci v redeh. Oni kosijo Kumovo oziroma Botrovo slamo, kot smo pravili Mlečni cesti. Obstaja mnogo zgodbic o tej slami, ki da jo je boter ukradel drugemu botru in je bežal in se mu je raztresala.

Še pred kratkim so stari ljudje na božični večer šli krast slamo k sosedu in jo uporabljali pri čaranju. Na slamo so tudi polagali umirajočega ... starodavni obred tik pred potjo na oni svet ..."

Elšpet si privošči izdaten požirek kislega mleka, si z rokavom otre obraz in tiho nadaljuje.

"Na Koroškem so pripovedovali staro zgodbo o kmetu, ki je po vrvi spustil v brezno in prišel na oni svet. Tam je našel rajski vrt. In kosce. Kot je to povedal moj ded: '... ta vrt so kosili lepi mladi kosci. Ko so mene zagledali, dali so mi koso in me prosili, da bi še jaz kake tri redi odrezal.' ...“

To je zgodba o Jakobu in njegovi lestvi, samo na glavo obrnjeno. Krščanski mit. Nič novega. Kaj ima to zveze z Ozirisom?

"Vse. Košnja - oziroma bolj žetev, pa rajski vrt in prehod - vse to je del Ozirisovega mita." - prekine Elšpet - "Zgodba je mnogo mnogo starejša od Jakobove lestve. Ti jo povem po poti. Hajdi, mladenič!"

In odkrevsava po poti naprej. Elšpetin glas daje ritem mojim utrujenim korakom:

"Najprej pa še nekaj o Orionu in Koscih - temu ozvezdju so naši dedje vzdeli še druga imena. Na primer - Jakobova palica ..."

Aha! Sem ti rekel! ...

"Nehaj. Skratka, Orionu so rekli tudi Ključ svetega Petra. Eno ime je res bizarno - Sveder svetega Jožefa. A za zgodbo je pomembno eno ime: Križ svetega Andreja. ..."

Tedaj prideva do jezera, pa se Elšpet usede na skalo. Če se kaj spomnim zemljepisa, sva sedela ob Hodiškem jezeru.

Elšpet nadaljuje: "Takole gre zgodba: Jezus je s svojimi apostoli obiskal Koroško, pa še svetega Tomaža, svetega Andreja in svetega Janeza je vzel s seboj.
Hodijo takole in naenkrat Jezus reče, da je od zdaj naprej post.
Pa je tako naneslo, da so prečili vinograd - in na oni strani je Kristus rekel svetnikom, naj izpljunejo, če so kaj pojedli.
Pri vseh svetnikih - vsi so bili pošteni, le sveti Andrej je v ustih imel tri grozdne jagode.
Jezus znori in reče Andreju, da se bo moral ponovno roditi, preden bo lahko spet svetnik.
In sv. Andrej naloži grmado, se vrže vanjo in se zažge. ..."

Ojej, pripomnim, ker res ne morem biti tiho. Elšpet pa pojoče govori naprej:

"V pepelu ostane le Andrejevo srce, ki ga Jezus odnese s seboj.
Tako cela družba pride do oštarije, in ker je že noč, se odločijo, da bodo prespali.
Gostilničar pa ima lepo in zelo radovedno hčer. ..."

Opa!, se spet vtaknem.

"Šššš! Gostilničarjeva hči brska svetnikom po prtljagi in najde srce svetega Andreja. pa gre in ga - poje. ..."

Dej nehi, no, jo prekinem.

"Zjutraj se svetniki zbudijo, zberejo prtljago in ugotovijo, da je Andrejevo srce izginilo. Panični stečejo do Jezusa, ki pa se le muza in mežika - in jim reče tole:

Bog že ve, kaj stori,
da spet svet'ga Andreja obudi.

Pri tem pa namigne proti gostilničarjevi hčeri, ki je - preko noči! - visoko noseča."

Oježeš. Hude zgodbe imate Korošci. Tole je res Ozirisova zgodba - mit o smrti in ponovnem rojstvu, del žetvenih obredov - ena najstarejših zgodb, kar jih imamo. Ampak, Elšpet - tole s svetim Andrejem je prvič malo preveč hudo - itak je pa lahko vse skupaj zgolj naključje. Zakaj bi šlo za originalni Ozirisov mit na Koroškem? Saj so podobne zgodbe vznikale vsepovsod ...

"Res so. Ampak poglej tole. ..."
Elšpet me prime za roko in popelje do cerkve. To je - če se prav spomnim - stara cerkev svetega Jurija v vasi Hodiše, vzhodno od Celovca, pri Hodiškem jezeru - če bo kdo kdaj tam hodil.

In na steni te cerkve je vzidana najnenavadnejša kamnita plošča, kar jih je pri nas. Iz osmega ali devetega stoletja.

Na njej je vklesana podoba človeka, ki moli - tako, na star način, z dvignjenimi rokami in ne s sklenjenimi dlanmi. Čezenj pa so vrisane zvezde. po ena na vsaki roki, pa spet po ena na obeh stopalih.

Ostale pa so razporejene čez pas človeške figure.

Vse skupaj je očitno ozvezdje Oriona. Dve zvezdi zgoraj, dve spodaj, tri v pasu, kot Kosci. Oziris, bog metamorfoz.

Medtem ko osuplo strmim v ploščo, me svečenica Ozirisova prime za roko. Tako stojiva, v dolini daleč stran se vije bistra Zila, nad cerkvijo pa sveti Orion. In za hip sem prepričan, da mi je pomežiknil ...

Slovenske reke in potoke pripravlja Saša




Dva Kronika

Pozdravljeni pri poslušanju rubrike Dva kronika v kateri nas zanimate VI!
Tokrat smo zopet naše delo opravljali na Metelkovi – natančneje v A-infoshopu nad Menzo pri Koritu, kjer je potekalo predavanje Andree Licato, o nastajanju oz. razširjanju Cerkeljske vojaške baze, za potrebe Nata. Ker pa aktivisti pač bolj slabo pijejo, kadar je govora o resnih temah, mi pa se nismo želeli pogovarjati o NATU, vsaj ne še, smo se zamorili in dvema padalcema na predavanju zastavili vprašanje, kaj jima predstavlja pojem smrti.



Seveda izbira tematike ni našla svojega razloga v predavanju, čeprav so v naši bližini gotovo sedeli aktivisti, ki so za svoje ideale pripravljeni dati, kaj več kot le glas in stas. Zanimalo nas je tudi, čigava smrt je izprašana najbolj prizadela, bodisi v celem življenskem obdobju ali pa v kratkem.



Opazili boste, da je naš dvaindvajsetletni sogovornik ogromno preživel, glede na to, da še živo pomni smrti Adolfa Hitlerja. Mi lahko suvereno rečemo, da smo najbolj prizadeti zaradi nedavne smrti Marka Zorka.
Zadnje vprašanje tokratne rahlo morbidno zastavljene rubrike Dva kronika pa se je glasilo – kako bi sogovornika želela umreti, če naravna smrt ne bi bila opcija.



S tem končujemo današnjo rubriko Dva kronika in tudi mi še želimo živeti, ter skupaj z vami srkniti kaj kar lepo teče po grlu!
Pozdrav nevrotransmiterjem, do prihodnjič!





Oprema za vas in vašo kopalnico:

1. While You Were Out - Erik S.
2. Bop Scotch - Stereolab
3. Kolor Fokus - Butti 49
4. Pitaju me, pitaju - Silence
5. ??? - Windsor for the derby
6. Jumble, Jumble - The White Stripes
7. I'm Not Sorry - The Pigeon Detectives
8. Holy Roller Novocaine - Kings of Leon
9. Dolores - Bratko Bibic & The Madleys
10. Kita Rozmarina - Janez Škof Dane Zajc
11. Pensando Enti - Devendra Banhart
12. When Under Ether - PJ Harvey Alternative
13. Idea Of Fun - The Stooges Alternative
14. I Don't Want To Fall In Love - She Wants Revenge
15. Meantime - The Beatsteaks Alternative
16. Whcet - Ana Pupedan Rock
17. Stereotypes - Melodrom
18. The Outsider Steps Inside - My Luminaries
19. Ljubav koja veze - Avtomobili
20. Move My Heart - Baby can dance
21. Theme From Slaying Beauty - The Bambi Molesters
22. Theme From 'Otpisani' - Bitch Boys Rock


Komentarji
komentiraj >>

Re: Četrtkov jutranji program
Onyxss [27/01/2008]

Zahvala! Zahvaljujem se vsem ustvarjalcem in eksperimentatorjem torkovega, sredinega in četrkovega eksperimentalnega jutranjega programa za ODREŠITEV od poslušanja neizvirnih, vedno-eno-in-isto-blablajočih nebuloz komercialnih radijskih postaj (absolutno vodilna na tej lestvici seveda Radio Hit in radio Ena). Ko takole zjutraj po polžje v koloni gledaš okolico, človeka bolj kot stanje na cestah, kje je radar, koliko nesreč je bilo, neumna "zbujanja" in bedne šale ipd. , neskončno bolj zanimata Dva kronika, testi izdelkov multinacionalk, Žolta kronika, nagradna igra in ostale rubrike. Vsaj mene! Uspešno eksperimentiranje še naprej! Onyxss
odgovori >>

Re: Četrtkov jutranji program
ARNULF [23/01/2008]

NI LEPSGA ZJUTREJ OD KOFETA IN RADIA STUDENT :))
odgovori >>