Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nikoli vsevedni Off Program RŠ (3516 bralcev)
Ponedeljek, 28. 1. 2008
Erik



...Slovenija v Bruslju še vedno teži s prioritetami predsedovanja...
...stranka nemške kanclerke Angele Merkel popušila na deželnih volitvah...
...nasilje v Keniji, Libanonu in na Šri Lanki...
...Chavez bi organiziral vojaški pakt proti ZDA...
...svetovno gospodarstvo spet na udaru...

Off napovednik

Ne glede na to, kaj pravi Jelinčič, so Hrvati žive legende. To je narod, ki se ne pusti zezati v glavo. Pa ne govorimo o ekološko-ribolovni coni ali onem uporniku Branimirju Glavašu, temveč o čisto običajnih državljanih 'Lijepe njihove', ki jim nacionalni karakter nalaga, da morajo zadeve vzeti v svoje roke, če naj bo njihovi pravici zadoščeno. Preletimo dokazni material: v prvih devetih mesecih prejšnjega leta so Hrvati poskušali v zgradbe sodišč prešvercati 7713 nožev in okoli 1000 pištol. Popularni so tudi skalpeli, ki jih na prostem trgu naše južne sosede očitno ne manjka – lani so jih na vhodih v sodišča zaplenili nič manj kot 626, medtem ko, denimo, elektrošokov le štiri. Za absolutne zmagovalce pa lahko štejemo tistih 59, ki so poskušali vstopiti v sodišče z različnimi eksplozivnimi sredstvi. Legende.

Drugi za uveljavljanje svoje besede na sojenjih očitno ne potrebujejo orožja, ampak prisegajo na bolj subtilne metode, ki v prvi vrsti človeka osvobodijo bremena treme, ko mora nagovoriti 'spoštovanega sodnika ali sodnico'. Tako je bila lani na vhodnih vratih zaplenjena neznana količina opojnih substanc, natančno evidenco pa vodijo v zagrebškem okrožju, kjer so varnostniki sodišča odvzeli 466 litrov alkohola in 14 gramov raznih mamil. Postavlja se vprašanje, katere od naštetih predmetov ter substanc ljudje dobijo nazaj ob odhodu iz sodišča. Priznamo, da tega pač ne vemo.

Off program

Začnimo v Evropskem parlamentu, kjer stvari v zvezi z našim predsedovanjem Uniji postajajo že nekoliko smešne. Že praktično mesec dni je za nami, vendar naša vlada še vedno predstavlja slovenske prioritete predsedovanja. Razen tistih seveda, ki so nam jih pravočasno lani dostavili iz Washingtona. Tako bodo svoje prednostne naloge parlamentarnim odborom v Bruslju obrazložili kmetijski minister Iztok Jarc, ministrica za delo Marjeta Cotman in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Šter.

Nič bolj zanimivo ne bo najbrž niti srečanje evropskih zunanjih ministrov o tem, kako Srbijo čim bolj približati Uniji. Sestanku bo predsedoval Dimitrij Rupel. Ali naj kar rečemo Condoleezza Rice? Ne, slednja ima druge obveznosti, a lahko predvidevamo, da ima Rupel nekje v žepu njene natančne napotke, kakšna stališča je treba zastopati. Več suverenosti je takoj ob prihodu nakazal nizozemski zunanji minister Frans Timmermans, ki je zatrdil, da njegova država ne bo podpisala sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, dokler ta ne bo v celoti sodelovala s haaškim sodiščem. Komisar za širitev Oli Rehn dodaja, da je podpisu sporazuma sicer naklonjen, da pa mora vprašanje Haaga ostati pogoj za vse nadaljnje korake.

Nemško kanclerko Angelo Merkel po včerajšnjih deželnih volitvah v zveznih deželah Hessen in Spodnja Saška upravičeno boli glava. Njena stranka Krščanskodemokratska unija je namreč doživela hud poraz, hud pa zato, ker so se volitve v teh dveh deželah do sedaj vedno izkazale za pomemben kazalec podpore na zveznih parlamentarnih volitvah. Trend upadanja javnomnenjske podpore je za Merklovo trenutno najbolj pereče vprašanje, saj je njena stranka denimo v Hessenu dosegla najslabši volilni rezultat v zadnjih štiridesetih letih, saj jo je podprlo le dobrih 36 odstotkov ljudi. Do sedaj je v tej deželi CDU namreč vladala sama.

Pojdimo v širni svet, ki tudi danes razkriva vse svoje mavrične lepote. Kenijska policija je dokončno doumela, da njena naloga ni preganjanje političnih disidentov, temveč trenutno predvsem razdvajanje tolp, ki se v imenu demokracije želijo čim bolj pobiti med seboj. V zadnjih nekaj dnevih je v uličnih spopadih umrlo več ducatov ljudi in skupno število ubitih od začetka nemirov presega cifro 800.

Vse večjemu nasilju smo priče tudi v Libanonu, kjer je med demonstracijami proti prekinitvam električne dobave v pretežno šiitskih delih Bejruta prišlo do uličnih spopadov ter streljanja, ki je za seboj pustilo sedem mrtvih ljudi. Gre za predstavnike opozicijskega zavezništva Shia Amal pod vodstvom Hezbolaha. Vojska in demonstranti obtožujejo drug drugega glede tega, kdo je prvi potegnil za orožje, vse skupaj pa vzbuja skrbi o novem izbruhu kaosa v tej, že tako porušeni državi.

Zadnje dni pospešeno preštevajo mrtve tudi na Šri Lanki, kjer je bilo na severu države v spopadih med vojsko in tamilskimi tigri ubitih najmanj 55 ljudi, od tega bojda 15 vojakov. Pravimo 'bojda' zato, ker pravzaprav nihče ne ve natančnega števila, saj se podatki ene in druge vojskujoče se strani ne ujemajo najbolje.

Pakistan pa bi skoraj dobil svoj Beslan. Blizu nemirne province Severni Vaziristan je namreč skupina oboroženih moških v nezaslišano strahopetnem dejanju zajela 250 otrok ter učiteljev, a so jih večino bojda že izpustili, medtem ko se za preostale talce še dogovarjajo s policijo. Ni še znano, ali ugrabitelji prihajajo iz vrst islamskih upornikov, zaenkrat se ve le to, da so se v šolo zatekli po soočenju s policijo, zdaj pa hočejo, da se jim omogoči prosta pot v svobodo. Sprašujemo se, kje je ta svoboda v Pakistanu.

Nič posebno novega ni v Južni Ameriki, kjer se venezuelski predsednik Hugo Chavez ponovno vlačugari po naslovnicah tamkajšnjih časopisov s pozivi o ustanovitvi vojaškega pakta – naperjenega proti ZDA, seveda. Človek prepričuje vse zainteresirane, da bi se v vojaško zavezništvo morale povezati Nikaragva, Bolivija, Kuba, Dominikanska republika in Venezuela. Spomnimo, Chavez že kar nekaj časa kopiči najsodobnejše rusko orožje, kar lahko pomeni le eno: Castro je mrtev! Živel Castro!

Zdi se, da globalni finančni trgi še ne zaupajo povsem Združenim državam Amerike, ki se trudijo zmanjšati negativne posledice na svetovno gospodarstvo zaradi svoje ekonomske recesije. Vlagatelji po vsem svetu tako ostajajo zadržani, kar se kaže v padcih borznih indeksov predvsem na evropskih ter azijskih trgih. Londonski FTSE je tako nazadoval za skoraj 2 odstotka, japonski Nikkei pa celo za štiri. Mogoče so se na ljubljanski borzi vendarle prehitro veselili, saj bi nova kriza lahko kaj kmalu pribezljala izza vogala.

Še črna kronika. Sodišče v Franciji je obsodilo šest svojih državljanov na osem let zapora, ker so v Čadu poskušali ugrabiti kar 103 otroke, za katere so izjavljali, češ da so sirote iz Darfurja. Spomnimo, predsednik Sarkozy je takrat odpotoval v Čad in tamkajšnjim oblastem zagotovil, da bodo nepridipravom pravično sodili, če jih le lahko odpelje domov. Dobri ratingi, pa to. Vsekakor lepo, da je bila obljuba izpolnjena.

Končajmo doma. Mladi forum Socialnih demokratov je v izjavi za javnost sicer pozdravil predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, vendar je hkrati opozoril na nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti. Kaj jim ni jasno, nam je povedala podpredsednica Ajda Žižek:



___________________________________

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent







Komentarji
komentiraj >>