Primož Vozelj recenzira nastop dueta Heavy Trash v Trstu ... (v celoti! + EKSLUZIVNI VIDEO KONCERTNI POSNETEK IZ TRSTA SAMO NA RŠ!!!)
V četrtek zvečer sta se v neposredni bližini zgodila dva precej velika rocknroll koncerta. V Ljubljani, so že nevemkaterič igrali legendarni Partibrejkers, medtem ko sta v Trstu za pet evrov manj gostovala Heavy Trash. Niti slučajno ni bila teh pet evrov cenejša vstopnica, odločilna v dilemi, kam se odpraviti v četrtek zvečer, je pa iz nje dokaj očitno razvidna politika domačih organizatorjev koncertov. Glavni magnet za odpravo v Trst, sta bila tako Jon Spencer iz Blues Explosion, ki zadnjih nekaj let bolj kot ne mirujejo ter Matt Verta-Ray iz Speedball Baby. V dueta znana pod imenom Heavy Trash.
Glavni strah odprave RŠ pred prihodom v tržaški teater Miela, so bili fiksni sedeži v dvorani, a so jih organizatorji, na veliko srečo v večjem delu dvorane odstranili ter naredili prostor za plesa željne ljubitelje rocknrolla. Na aktualni turneji Heavy Trash kot predskupina ter hkrati spremljevalni bend spremljajo country rockerji The Sadies, ki jim tovrstna vloga ni tuja, saj se jih nekateri morda še spominjate kot spremljevalni bend legendarnega »black godfather-ja« Andre-ja Williams-a.
Obetaven začetek The Sadies pred polno dvorano, se je na žalost hitro prevesil v povsem neatraktivno, da ne rečem dolgočasno mešanico, pridigarskega countrya, rocknrolla, bluesa in jokavih balad. Kot velja za praktično vse izvajalce, biti tudi The Sadies morali vedeti, da je vsaj toliko kar obiskovalec koncerta sliši, pomembno tudi to kar vidi na odru in prav tu je najšibkejša točka The Sadies. Težko je namreč brez srca prepričljivo peti o ljubezni, brez klobuka glumiti kavboja, pridigati o Jezusu brez žara verskega fanatika v očeh, ter brez jajc dajati vtis nenadjeblivega frajerja.
Ne da bi si neprepričljiv nastop The Sadies kaj posebej gnal k srcu, a konec koncev bodo prav oni čez nekaj minut stali na odru s Heavy Trash. K sreči se je ta zla slutnja razblinila že po prvih taktih Heavy Trash, ko sta osrednji del odra zasedla Jon Spencer ter Matt Verta-Ray vsak s svojo kitaro v roki. Sledila je prava lekcija vsem prisotnim, kaj je to odličen rocknroll koncert. Glasbeni repertoar, ki so ga napolnile skladbe z aktualne plošče Going Way Out with Heavy Trash ter istoimenskega prvenca izpred dveh let, sta Heavy Trash nadgradila v višave živega performensa. Pri tem jima je kljub ogromnim tehničnim težavam, služila tako brezhibna izvedba, kot tudi sama odrska presenca med katero Matt Verta-Ray ter še posebej Jon Spencer streljata svoj erotični naboj v prav vsakega prisotnega poslušalca posebej.
Pri tem ju ne zmoti niti takšna katastrofa kot je sočasen izpad celotnega ozvočenja in razsvetljave, s čimer sta se potrdili kar dve tezi, ki smo jih slišali v četrtek zvečer. In sicer Spencerjeva: »This is a very special evening«, kot tudi pridigarska teza The Sadies »There is a higher power«. Ko se je sredi koncerta pripetila ta mini katastrofa, ni zasedba na odru niti za trenutek trznila ter nadaljevala z nastopom, kljub temu, da je bilo edino orožje, ki so ga imeli Heavy Trash ter The Sadies, štirje delujoči kitarski ojačevalci. Po nekaj minutnem kitarskem nažigavanju se je počasi vzpostavila luč ter ozvočenja na odru, medtem ko je bilo centralno ozvočenje še vedno gluho. Ne da bi se za hip ustavili so Heavy Trash enostavno obrnili odrske zvočnike za 180 stopinj, torej proti poslušalcem ter nadaljevali koncert še bolj energično, uigrano ter prepričljivo, kot pred neljubim pripetljajem. Jon Spencer v polikani oblelki ter Matt Verta-Ray v malo manj polikani obleki sta se potila kot v savni, medtem ko je prva polovica dvorane plesala v norih ritmih, ki so jih izvajali Heavy Trash.
Po malo manj kot dve uri dolgi seansi, so Heavy Trash zmagovito odkorakali z odra in pustili navdušenega slehernega dvomljivca v dvorani. Na tem mestu, bi še posebej izpostavil The Sadies in sicer tokrat v pozitivnem smislu, saj so se kot spremljevalni bend izkazali kot odlična opora Heavy Trash, ki intuitivno sledi vsem nepredvidljivim domislicam Jona Spencerja kot tudi zunanjim dogodkom, na katere glasbeniki na odru nimajo vpliva.
V Trstu sem boke razmigoval Primož.
Ekskluzivni RŠ video clip (www.pavkovic.si) :
Komentarji
komentiraj >>