Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROGRAM BORISA TADIĆA (3673 bralcev)
Ponedeljek, 4. 2. 2008
luka.



... Zmaga v drugem krogu srbskih predsedniških volitev z malo prednostjo demokratu Borisu Tadiću ...
... Umik čadskih upornikov iz prestolnice N Djamene ...
... Pismo ameriškega državnega sekretarja Roberta Gatesa doletelo tudi Karla Erjavca ...
... Haider ponovno ostro zavrača pozive k dvojezičnim medkrajevnim tablam, ki da jih nihče ne rabi ...

NAPOVEDNIK

Ena izmed britanskih televizij je na plan potegnila rezultate raziskave, v kateri je tri tisoč državljanov odgovarjalo na vprašanja o razno raznih osebnostih, ki nizajo tako realno zgodovino kot tudi imaginarno. Rezultati omenjene zadevščine so več kot zabavni.

Večina vprašanih meni, da je famozni detektiv Sherlock Holmes dejansko res obstajal, medtem ko se je četrtina anketiranih odločila, da je nekdanji premier Winston Churchil zgolj izmišljena osebnost. Mit pa naj bi bili tudi Rihard Levjesrčni, Charles Dickens in Mahatma Gandhi.

Britanci torej promovirajo selektivni spomin, kar morda niti ni tako zelo butasta pogruntavščina. Pa poskusimo stvar preseliti na naša tla: Janez Drnovšek – nikoli obstajal. Zgolj plod našega fantazijskega uma. Janez Janša – pha! Pa kaj še! Znanstvena fantastika, ravno tako kot kak Chuck Noriss. Pa vaške straže? Eh, zgolj srednjeveške bajke. Med katerimi se znajde seveda tudi poglavje o izbrisanih, ki so se izbrisali po vsej verjetnosti pomotoma. S kakim čarobnim zvarkom. Si predstavljate, da bi vse to v naši državi res obstajalo???

Poslušate OFF program Radia Študent, ki se trudi s selektivnim spominom in verjame v grdega račka. Ki je, mimogrede, res obstajal.

OFF PROGRAM

Drugi krog predsedniških volitev v Srbiji je minil v izjemni volilni udeležbi – skoraj 68 odstotkov - in tesno zmago predsednika Demokratske stranke Borisa Tadića, ki je po skoraj vseh preštetih glasovih dobil 50,57 odstotkov podpore volivcev. To pomeni nekaj več kot 100.000 glasov v prid Tadića. Tesna zmaga Tadića je bila sicer po napovedih Centra za svobodne volitve in demokracijo napovedana, se pa vseeno do konca ni vedelo, ali lahko v drugem poskusu zmaga podpredsednik Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić, ki je dobil 47,71 odstotkov glasov.

Kmalu po tem, ko se je vedelo, da bo zmagal Tadić, tam nekje po enajsti uri zvečer, ko je priznal poraz tudi Nikolić, se je pred stavbo Demokratske stranke zbrala navdušena množica. Odločitev srbskega naroda je pozdravila Evropska unija, ki je te volitve kot mnogi drugi videla kot referendum ljudstva, na katerem se odločajo za prihodnost ali pa preteklost. Drugi krog srbskih predsedniških volitev nam je iz Srbije komentiral novinar »Balkan Investigative Reporting Network« in tednik "Vreme" Slobodan Georgijev.




Več o drugem krogu predsedniških volitev v Srbiji pa lahko zveste v Zeitgeistu ob osmi uri zvečer.

Čadski uporniki so se prostovoljno umaknili iz čadske prestolnice N'Djamena, še vedno pa ni znano, ali temu morebiti ne botruje pritisk vladnih enot. Po besedah Abderamana Koulamalaha, predstavnika upornikov, so se za umik odločili predvsem zato, da bi ljudem ponudili priložnost, da zapustijo mesto.

Zimbabvejski opoziciji ni uspela združitev, tako se predsednik Robert Mugabe še naprej sooča z dvema poloma Gibanja za demokratične spremembe. Oba pola sta seznanila, da nameravata sodelovati na marčevskih volitvah, težnje po združitvi pod istim vodjo, Morganom Tsvangiraijem, pa so, kot že rečeno, kljub obžalovanju obeh udeleženih strani propadle. Kar je samo v prid diktatorja Mugabeja, katerega ljudstvo se že kar nekaj časa sooča z več tisočodstotno inflacijo in revščino.

Bagdad se loteva rehabilitacije za nekdanje člane stranke Baas, ki jo je vodil usmrčeni iraški vodja Sadam Husein. Zakon, ki ga je sprejel iraški predsedniški svet, pa namerava rehabilitirati izključno člane stranke, ki niso sodelovali pri zločinih proti iraškemu narodu. Gre predvsem za možnost vrnitve strankarskih funkcionarjev v državne službe in ureditev pokojnin za starejše strankine člane. Irak seveda potrebuje čim več ljudi s političnimi izkušnjami in ne more kar spregledati vseh bivših članov stranke Baas, ki so bili do sedaj zaradi prepovedi tudi množično nezaposleni.

Iračanov pa ne pretresa le zakon, ki bivšim funkcionarjem obeta stara delovna mesta, in s tem strah trenutnih funkcionarjev, da jih zna doleteti brezposelnost, pač pa jih ogroža tudi ameriški boj proti mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Ameriška vojska je namreč med sobotno akcijo proti omenjeni mreži pomotoma ubila devet civilistov, med njimi otroka. Se zgodi, si verjetno mislijo Američani.

Potem ko se je razširila beseda predstavnikov ameriške administracije, da naj bi ameriški državni sekretar Robert Gates vsem Natovim zaveznicam poslal pisma z zahtevo po povečanju misije zveze Nato na jugu Afganistana, slovensko obrambno ministrstvo sporoča, da je dotično pismo prejel tudi obrambni minister Karel Erjavec. Podrobnosti sicer zaenkrat še niso znane, razprava o nemirnem jugu Afganistana in zahtevanih dodatnih 7500 vojakov, ki naj bi jih prispevale Natove članice, pa bo med obrambnimi ministri zveze Nato potekala v naslednjih dneh.

Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider ponovno stresa iz rokava sila predvidljive izjave, ki se kot ponavadi nanašajo na eno in isto. Tokrat se je v spor zapletel s predsednico avstrijskega parlamenta Barbaro Prammer, ki zahteva čim hitrejšo rešitev vprašanja dvojezičnih tabel. Pa jo Haider zavrne kar z besedami, da o stvari nima pojma in naj rajši utihne, ker po dvojezičnih tablah ni nikakršne potrebe. Mnenje o celotni zadevi podaja predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc:



Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent






Komentarji
komentiraj >>