Ponedeljek, 11. 2. 2008
Lan
Za danes je pa agenda takale: Do zdaj ste verjetno že slišali za intervju s predsednikom vlade slovenske južne sosede, ki je bil objavljen v petkovi večernji izdaji Jutarnjega lista, enega od osrednjih hrvaških dnevnikov. Če niste, je šlo nekako takole. Stvar je že bila krščena v največjo novinarsko afero na Hrvaškem. V imenu premierja Iva Sanaderja je na vprašanja Jutarnjega lista odgovarjal 23-letni bivši novinar, kar je vlada hitro opazila in že v petek zvečer objavila sporočilo za javnost, v katerem je zapisala, da Sanader intervjuja, žalibog, ni dal.
PLUNKI POZABE
Nekako smo razmišljali, da bi danes lahko postregli z generičnim pogovorom s predsednikom organizacije SEEMO, filiale Mednarodnega novinarskega inštituta, oba imata sedež na Dunaju, s Srbom, ki je pod Slobo Miloševićem o razmerah v državi pod psevdonimom poročal z Makedonije in z Madžarske, ki je bil, se pravi, novinar nekaj kasneje pa tudi direktor marketinške agencije – skratka, v Plunkih smo nameraval gostit Oliverja Vujačića, gazdo vozdro SEEMA, South Eastern Europe Media Organisation. Ampak smo se premislili.
Z gospodom Oliverjem so stvari dogovorjene, o medijskih ekscesih v Sloveniji, na Slovaškem, v Srbiji, na Hrvaškem, pa tudi o Kosovu in novinarjih, kot subjektih delovnega ne-prava pa bomo z njim govorili v prihodnjih dneh, najverjetneje v prvi polovici naslednjega tedna. O intervjuju na Radiu Študent boste pravočasno obveščeni.
Za danes je pa agenda takale: Do zdaj ste verjetno že slišali za intervju s predsednikom vlade slovenske južne sosede, ki je bil objavljen v petkovi večernji izdaji Jutarnjega lista, enega od osrednjih hrvaških dnevnikov. Če niste, je šlo nekako takole. Stvar je že bila krščena v največjo novinarsko afero na Hrvaškem. V imenu premierja Iva Sanaderja je na vprašanja Jutarnjega lista odgovarjal 23-letni bivši novinar, kar je vlada hitro opazila in že v petek zvečer objavila sporočilo za javnost, v katerem je zapisala, da Sanader intervjuja, žalibog, ni dal.
Da pa bi bila zadeva še bolj komplicirana, je nekdanji novinar časopisa Nacional Viktor Zahtila na vprašanja znanega kolega Davorja Butkovića, ki ga najdemo med uredniškimi kadri Jutarnjega, pa tudi površno poguglanje pokaže, da gre za deklariranega predstavnika sedme sile, na njegova vprašanja odgovarjal v stanovanju novinarke konkurenčnega Večernjega lista Milene Zajović. Ravno slednja je v nedeljo objavila ekskluzivno zgodbo o 23-letnem Zagrebčanu, ki je "odigral" Sanaderja.
Zahtila je dejal, da je najprej prejel SMS-sporočilo z neznane telefonske številke - za katero je pozneje odkril, da je Butkovićeva -, v kateri ga je pošiljatelj prosil za intervju. Potrdil je, da bo odgovoril na vprašanja, čemur je sledila elektronska izmenjava vprašanj in odgovorov, temu pa objava, nad čemer je bil najbolj presenečen prav sam.
Medijska hiša EPH, lastnica Jutarnjega, je zoper Zahtilo že napovedala kazensko ovadbo zaradi lažne identifikacije, ki je pripeljala do objave intervjuja.
Hkrati so sporočili, da je bil urednik nepazljiv in precej naiven, ko je objavil izmišljeni intervju, ne da bi preveril vir. Mi bomo samo dodali, da smo s predstavnico uredništva Jutarnjega govorili pred dobrima dvema urama. Uradnih izjav ne dajejo do jutri popoldne, ko naj bi bili znani prvi izsledki interne preiskave. Poslušajmo najprej, kaj je imel o zadevi povedati predsednik društva hrvaških novinarjev, Zdenko Duka:
Predsednik slovenskega cehovskega društva ter urednik Mladine Grega Repovž, pa je v telefonskem pogovoru povedal:
Primeru se bosta slovenska in hrvaška javnost smejali še lep čas. Kljub vsemu pa sproža nekatera vprašanja: ali gre za igro med konkurenčnima hrvaškima medijema? Kako bo afera izzvenela, kakšen vpliv bo imela na že tako skrhane odnose med nosilci javnih pooblastil ali subjektov javne obravnave, ter kdo bo potegnil najkrajšo: Jutarnji list, celotna medijska krajina ali samo novinarji? Ultimativno bo o tem odločala javnost, ki bo svojo odločitev posredovala s statistično pomembnimi odkloni pri spremljanju medijev.
Primer fantomskega intervjuja s Sanaderjem ni osamljen. Poleti leta 2007 je tradicionalno priznana francoska revija Politique Internationale objavila pogovor s takrat še vzhajajočo zvezdo ameriške politike, Barackom Obamo, pod katerega se podpisal Alexis Debat, sodelavec znanega Nixonovega centra, konservativnega think-tanka, ki se ukvarja z dinamiko odnosov na mednarodnem odru. Debat je bil v tej funkciji tudi svetovalec medijske hiše ABC, ničkolikokrat je bil tudi citiran v drugi večjih ameriških medijih. Kakorkoli, Obama se je oglasil in zanikal, da bi se z novinarjem kadarkoli sestal ali pogovarjal.
Francoska revija se je v še večji zadregi znašla, ko ni mogla potrditi avtentičnosti Debatevih objavljenih pogovorov z Billom Gatesom, Alanom Greenspanom, Nancy Pelosi itn.
Prav tako je pred kratkim v britanskem Sunday Timesu izšlo obširno poročilo o podrobnem načrtu bombardiranja Irana, ki naj bi ga imel pripravljenega Pentagon. Avtor: Alexis Debat.
V naslednji štoriji je bil posnet film. V glavni vlogi Stephen Glass. Sredi devetdesetih si je kot 23-letnik utrl pot med redne novinarje revije The New Republic, katere reden bralec je med mnogimi drugimi na primer Bill Clinton. Znana je po naravnost drakonskem preverjanju prvotnih virov, za kar je zadolžen kar poseben oddelek. Kar pa ni pomagalo. V skoraj dveh letih delovanja pri Novi republiki je Glass, čudežni deček, popolnoma ponaredil vsaj dve daljši objavi.
Dalje: New York Times. Pojem novinarskega profesionalizma, skoraj elitizma. Med letoma 1998 in 2003 Jayson Blair podpiše okoli 600 avtorskih del. Intenzivno pokriva dobro znani ostrostrelski pokol, kasneje pa celo vojno v Iraku. V letih delovanja napreduje kljub številnim zahtevam po popravkih ter pritožbah nižjih urednikov, da je njegovo delo površno. Leta 2003 izbruhne škandal. Teksaška novinarka Blaira in Times obtoži plagiatorstva. Posebna interna komisija ugotovi, da je Blair po hierarhiji bliskovito napredoval zaradi tako rekoč nične komunikacije znotraj uredništva, nekateri uredniki pa celo zatrdijo, da so ga promovirali tudi zaradi tega, ker je temnopolt, česar se liberalni dnevnik pri uveljavljanju svojih stališč ne bi smel braniti, temveč kvečjemu spodbujati.
In kako je pri nas. O zakonodajni teoriji ter terenski praksi lažnega indentifikacije smo se pogovarjali z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Tole nam je povedala.
Plunke o fiktivnih intervjujih in zelo realnih implikacijah, ki jih lahko imajo v javnosti, je podpisal Lan.
Komentarji
komentiraj >>