Posnetek oddaje lahko poslušate v arhivu z MP3-ji (http://www.radiostudent.si/mp3.php?mpdir=/LARA_LINGUA#1):
135_080211_MR_LINGUA_REVISITED_SPANIJA.mp3 


Pozdravljeni v novi seriji oddaj Lara lingua, imenovani Mr. Lingua Revisited. V tokratni oddaji se bo gospod Lingua soočil s položajem španske populacije v Sloveniji, z njenim počutjem in možnostmi za kulturno in nasploh družbeno udejstvovanje v naši deželici. Za informacije iz prve roke smo opravili pogovor s Javierjem Badiolo Gonzálezom, ki smo ga za sogovornika izbrali, ne le ker je Španec, temveč ker je tudi vodja španskega kulturnega centra v Ljubljani, imenovanega »Instituto Cervantes«. Tako bomo izvedeli, kakšne so njegove osebne izkušnje v Sloveniji pa tudi kaj španski kulturni center sploh nudi in kakšna je njegova pomembnost tako za Špance kot domačine. Pogovor je potekal v španskem jeziku, vendar ga bomo v nekaj glavnih točkah po koncu povzeli. Sledi torej pogovor s Javierjem Badiolo Gonzálezom, vodjo španskega kulturnega centra »Instituto Cervantes« v Ljubljani :

Prvi del:

Kot so špansko govoreči poslušalci lahko slišali, je prišel Javier v Slovenijo iz Prage zaradi dela in ker mu je Slovenija kot del Balkana predstavljala zanimivo destinacijo. Kot tujec v Sloveniji se počuti točno tako - kot tujec, saj meni, da dokler ne govoriš domačega jezika, težko navežeš prave stike z ljudmi. Vseeno se tukaj počuti dobro, saj obstaja, kot sam pravi, med domačini precejšnja simpatija do Špancev, kar vsekakor lajša življenje, vendar ne v bistvenih točkah. Višina najemnine ostaja seveda enaka in podobno. Ob prihodu v Slovenijo ga je presenetilo število ljudi, ki govorijo špansko, saj je glede na geografsko lego in zgodovinske okoliščine pričakoval, da bodo recimo francoščina, nemščina in italijanščina bolj prisotne.

Meni, da so možnosti za družabno življenje v Ljubljani zadovoljive tudi za tujce, saj je njena kulturna ponudba dovolj široka. Čeprav se na začetku v fazi prilagajanja praviloma družijo s svojimi sonarodnjaki, se socialni krog postopoma širi, vse pa je seveda odvisno od tega, kaj imaš s kom skupnega. Problem se pojavi pri tistih tujcih, ki ne obvladajo niti angleškega jezika, kar je pri Špancih pogost pojav, saj so tako odrezani od, recimo, kina in mnogih drugih oblik zabave. Nepoznavanje slovenščine pa onemogoča tudi uživanje v gledališču, če izvzamemo seveda njegov neverbalni aspekt.

Javier kot tujec in državljan članice Evropske unije ni imel nikakršnih problemov s slovensko državo ali s svojim formalnim statusom, recimo glede zdravstvenega zavarovanja in ostalih pravic. To potrjujejo tudi na španski ambasadi, kjer nimajo nikakršnih pritožb na račun tretiranja svojih sodržavljanov pri nas in varovanja njihovih pravic. Prihaja le do raznih nesporazumov. Eden od teh je, da nekateri Španci v Sloveniji pričakujejo, da jim špansko zavarovanje in evropska zdravstvena kartica stoodstotno krijeta zdravstvene stroške, medtem ko so dolžni v Sloveniji petindvajset odstotkov kriti sami.

Sodeč po zadnjih podatkih španske ambasade, je v Sloveniji registriranih sto trinajst španskih državljanov, tako rezidenčnih kot nerezidenčnih, kar je sicer dokaj majhna številka, vendar ta iz leta v leto narašča. Treba je omeniti tudi, da je registracija na ambasadi zgolj pravica, ne pa obveznost, tako da natančnega števila tukaj živečih Špancev ni mogoče poznati. Še posebej izmuzljivi so študenti Erasmusa, katerih število se glede na registriranost najbolj veča. Pride jih okoli štirideset na leto, pred petimi leti pa jih tako rekoč sploh ni bilo. Vendar je, kot rečeno, natančno število iz prej omenjenega razloga nemogoče spoznati.

Domači študenti španščine bodo vedeli povedati, da je bilo še pred desetimi ali celo petimi leti v Ljubljani srečati Španca pravi dogodek, Španija pa je veljala za eksotično destinacijo, kar sicer velja še danes, vendar v precej manjši meri. Španščina ni več ekskluzivno vezana na eno samo srednjo šolo, kot je bil slučaj pred desetimi, petnajstimi leti, temveč je postala običajen del predmetnika mnogih srednješolskih ustanov širom Slovenije. Tudi tečaje španskega jezika ponuja tako rekoč vsaka jezikovna šola, kar posledično še bolj odpira Slovenijo za kulturne dogodke v španskem jeziku. Za to posebej skrbita dve inštituciji, in sicer španska ambasada kot pogosta pokroviteljica takih dogodkov in v še večji meri Instituto Cervantes z organizacijo raznoraznih dogodkov v španskem jeziku.

Instituto Cervantes ima enote po celem svetu, v Sloveniji pa deluje skoraj tri leta. Vrata centra v Prulah je odprl aprila leta 2005, njegov namen pa je širitev španskega jezika in kulture v španskem jeziku, torej tudi južno- in centralnoameriške kulture. Glede na število prebivalcev Slovenije je ljubljanski center temu primerno majhen, ukvarja pa se tako s kulturnimi kot jezikoslovnimi dejavnostmi. Obiskovalcem nudi izposojo knjig v španskem jeziku, tako leposlovje španskih in hispanoameriških klasikov ter modernih pisateljev kot tudi širok izbor knjig za učenje in poučevanje španščine ter mnoštvo slovarjev in raznih antologij.

Poleg tega so na voljo tudi filmi v španskem jeziku, obiskovalci pa lahko prebirajo tudi nedeljske izdaje največjega španskega dnevnika El País. Center nudi brezplačen dostop do interneta vsem, na njihovi spletni strani http://www.cervantes.es/ pa si lahko s posebnimi vajami utrjujete ali nadgrajujete znanje španščine in spoznavate kulturne značilnosti špansko govorečega sveta. Instituto Cervantes redno prireja tudi jezikoslovne seminarje z gosti tako iz Španije kot iz drugih špansko govorečih držav, dvakrat na leto pa omogoča opravljanje izpita DELE, torej izpita iz španščine kot tujega jezika, priznanega s strani španskega ministrstva za šolstvo in znanost.

Poleg tega organizira Cervantes tudi mnoge kulturne dogodke v španskem jeziku, nekateri med njimi pa so postali že tradicionalni. Tako vsak oktober organizira teden filma v španskem jeziku, ravno jutri pa se začenja že tretji festival šolskega gledališča v španskem jeziku, ki se bo tokrat odvijal v Celju. Vsak konec meseca se zgodi tudi branje del v španskem jeziku, dogodek imenovan Noches de Bohemia, občasno pa prireja tudi tako imenovane »charlas«, torej debate na določene teme, bodisi o španski državljanski vojni, bodisi o odnosih med Španijo in drugimi državami in podobno. Instituto Cervantes igra torej vlogo nekakšnega posrednika tako med domačini in španščino ter kulturo v španskem jeziku kot tudi med tukaj živečimi špansko govorečimi tujci in ostalimi udeleženci kulturnih in ostalih dogokov, ki jih center prireja.

Če naj torej na kratko opišemo položaj španske populacije v Sloveniji, lahko to naredimo z besedama: nič posebnega. Španci imajo tukaj enak status kot velika večina drugih tujcev, s tem da obstaja do njih, kot je omenil že naš sogovornik Javier Badiola González, precej visoka stopnja simpatije, kar verjetno za, recimo, Italijane ne bi mogli trditi. Ampak to je prej posledica geografske oddaljenosti kot česa drugega. Število Špancev, ki dandanes tlačijo slovenska tla, je še relativno majhno, vendar kot kažejo trendi turistične obiskanosti in prihoda študentov, pa se bo počasi spremenilo tudi to.

Tokratno Laro Linguo je pripravil Boris.