Nemščina je tako tudi eden izmed treh delovnih jezikov v evropskih institucijah (poleg angleščine sodi zraven še francoščina) in tudi Nemci raje vidijo, da se z njimi pogovarjamo v njihovem jeziku kot v angleščini. Dokaz za to je že samo nedavno pritoževanje nemško govorečih udeležencev na neformalnem ministrskem srečanju na Brdu pri Kranju, ker niso bili deležni prevoda v svoj materni jezik.

Zdi se, da se Slovenci velikokrat zanalašč naredijo nevedne, saj imajo z nemščino veliko več skupnega kot z angleščino in jo že zaradi mnogih germanizmov lažje razumejo. Če si želite izvedeti več podrobnosti o nemškem jeziku, lahko v arhivu Radia Študent poslušate drugo oddajo nemške Lare lingua, ki je bila v celoti posvečena zgodovini, značilnostim in učinkovanju nemškega jezika.

Tokratna oddaja se namreč omejuje na položaj nemščine v Sloveniji. Ta se je s prvo, zlasti pa z drugo svetovno vojno seveda povsem spremenil in prav nacional-socializmu in socialističnemu odzivu nanj lahko pripišemo krivdo za še danes podcenjeno vlogo nemškega jezika pri nas. Poleg tega, da je bila nemščina še pred stotimi leti uradni jezik slovenskega ozemlja, je imela Slovenija tudi svojo nemško manjšino. To so bili seveda kočevski Nemci ali »Kočevarji«, ki so jih že od začetka 14. stoletja v Kočevski rog, tako kot »Donavske Švabe« ob Donavo, naseljevali nemški oz. avstrijski vladarji za utrditev vzhodne meje.

Kočevarji so živeli skromno kot kmetje, deloma tudi kot kramarji, in tako izolirano, da so ohranili svoje zgornjenemško narečje skozi dobrih šest stoletij. V drugi polovici 19. stoletja so dosegli največji obseg s skoraj 30.000 pripadniki. Vendar so se kmalu nato zaradi revščine začeli izseljevati večinoma v ZDA. Po ustanovitvi kraljevine SHS je bila ta nemška manjšina deležna še političnega pritiska, tako da je njeno število do začetka druge svetovne vojne znašalo le še 12.500, še enkrat toliko pa je bilo nemško govorečih prebivalcev tudi drugod po Sloveniji.

Ker so ob okupaciji Jugoslavije nekateri Kočevarji kolaborirali s svojimi sonarodnjaki, so jih po vojni vse pregnali in za njimi je ostalo več kot sto vasi, ki so žalostno propadle in jih je zarastel gozd. Vendar pa niso bili vsi kočevski Nemci simpatizerji z nacisti, saj jih je bilo kar nekaj tudi v partizanih. Kočevarjev naj bi do danes kljub pregonom in asimilaciji ostalo še nekaj nad 1000, ki se jih združuje v dve društvi: Društvo Kočevarjev staroselcev in v Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. Ti si še vedno, a zaenkrat zaman, prizadevajo za priznanje nemške manjšine v Sloveniji, saj se še zmeraj ne morejo otresti očitkov, da so bili vsi nacistični propagandisti in da zdaj simpatizirajo s Haiderjevo propagando.

 V popisu prebivalstva v Sloveniji iz leta 2002 je 1628 oseb navedlo nemščino kot svoj materni jezik, toda le 680 se jih je opredelilo za Nemce ali Avstrijce. Po osamosvojitvi Slovenije in še posebej ob vstopu v Evropsko unijo pa prihaja v Slovenijo živet vedno več nemško govorečih ljudi. Na nemški ambasadi ocenjujejo, da v Sloveniji trenutno biva okoli petsto Nemcev, vendar ne vodijo točne evidence. Če dodamo tu še državljane drugih nemško govorečih držav, je njihovo število najmanj trikrat večje. Ti lahko najdejo poleg svojih predstavništev in raznih društev zatočišče tudi v Goethejevem institutu in v pripadajoči Nemški čitalnici, ki ju bomo v nadaljevanju predstavili podrobneje. Avstrijski Österreich - Institut in Avstrijsko knjižnico Maribor pa bomo predstavili v oddaji o Avstriji, ki je še v pripravi.

 Za oddajo smo se pogovarjali z ljubljanskim direktorjem Goethejevega instituta, gospodom Naumannom, ki je tu od vsega začetka slovenske izpostave, to je od leta 2004. Gospod Abed Naumann Thabet ne zna slovensko, zato smo se z njim pogovarjali v nemščini. Najprej nam bo povedal nekaj splošnega o Goethejevem institutu:

Gospod Naumann je povedal, da obstaja Goethejev institut že skoraj petdeset let. Prvi izpostavi sta se odprli v petdesetih letih v Atenah in na Bavarskem. Nadaljnji instituti so bili ustanovljeni v Nemčiji za pomoč tujcem pri učenju nemščine. V šestdesetih letih pa so v tujini s sodelovanjem nemških ambasad začeli odpirati Goethejeve institute povsod po svetu s poglavitnim namenom promocije nemške kulture, še posebej pa za pomoč pri učenju nemškega jezika. Danes obstaja nad 140 Goethejevih institutov po vsem svetu in zanimanje za njihove jezikovne izpite je tako veliko, da jih na leto opravlja na milijone ljudi, že samo v Grčiji jih je letno okoli 23.000.

Prva Goethejeva instituta v Jugoslaviji sta bila v Beogradu in v Zagrebu. Slednji je bil zadolžen za zahodni predel Jugoslavije, torej tudi za Slovenijo, kar se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi Slovenije. Nato je gospod Naumann prišel leta 2003 raziskat možnosti in potrebe za otvoritev slovenskega instituta in že naslednje leto so ga odprli v novi stavbi Center Tivoli na Tivolski cesti v Ljubljani, kjer se nahaja še danes.

Slovenski Goethejev institut poskuša poleg možnosti opravljanja izpitov pokriti vsa področja kulture. Tako organizira skupaj z drugimi ustanovami, kot so na primer mariborski Kulturni dom, Festival Ljubljana in ljubljanski Mestni muzej, razne koncerte nemških glasbenikov in podpira razstave nemških umetnikov. Skupaj z drugimi kulturnimi instituti organizira Evropski filmski festival, ki se bo letos maja odvijal v Ljubljani tretjič. Prav tako Goethejev institut podpira slovenske založbe s plačevanjem prevodov nemške literature in organizira branja nemško govorečih avtorjev v Sloveniji. Predvsem pa sodeluje z združenjem učiteljev nemškega jezika, ki jih na izpopolnjevanjih in delavnicah obvešča o najnovejših metodah poučevanja nemščine.

Goethejev institut se v osnovi deli na tri delovna področja. Eno je področje književnosti in knjižničarstva, ki ga v Ljubljani pokriva tudi Nemška čitalnica. Poleg podpore knjižnim prevajalcem iz nemščine pa je institut začel tudi z akcijo, imenovano »knjižna škatla«. To so pravzaprav tri škatle z nemško govorečo literaturo, ki potujejo po Sloveniji in se za dva do tri mesece ustavijo v kakšni manjši knjižnici, kjer drugače ni dostopa do tovrstne literature. Drugo področje je širjenje in predstavljanje nemške kulture, tretje področje pa je seveda jezik - jezikovni tečaji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni, izpiti in jezikovni tečaji v Nemčiji, ki so namenjeni tudi celim šolskim razredom.

Kot je bilo že rečeno, slovenski Goethejev institut ne omogoča splošnih jezikovnih tečajev, kot je to v navadi drugod po svetu. Zaenkrat poučujejo njegovi učitelji v začetnih kot tudi nadaljevalnih tečajih le uslužbence slovenskih ministrstev. V drugih državah je zanimanje za institutove tečaje nemščine tako veliko, da je na primer v Tokiu ali Madridu tudi od tri do štiri tisoč udeležencev. V Sloveniji izvaja Goethejev institut le izpite, ki dokazujejo stopnjo znanja nemškega jezika. To pomeni od najlažje stopnje A 1, prek več stopenj B in C pa vse do tako imenovane velike nemške diplome.

Priprave na te jezikovne izpite omogočajo v Sloveniji privatne jezikovne šole in srednje šole, katerih učitelje je na to pripravil in izučil Goethejev institut. Večina teh izpitov se zvrsti trikrat na leto, novembra, februarja in maja oz. junija. V tem pomladanskem terminu so mogoči vsi testi od stopenj A 1 do C 2, novembrski izpiti so ponavadi izpiti višje stopnje, torej gospodarska nemščina, mala in velika jezikovna diploma, februarja pa so na vrsti certifikati za študij ali delo v nemško govorečih deželah. Vse podatke o vrstah in terminih izpitov kot tudi učni material lahko najdete na slovenski internetni strani Goethejevega instituta. Možno pa je tudi učenje na daljavo prek interneta z učitelji v Nemčiji.

Izpiti, opravljeni na Goethejevem institutu, imajo svetovno veljavo. So pa tudi predpogoj študentom, ki so se odločili za redni študij v nemško govorečih državah. Test DAF, kar pomeni nemščina kot tuj jezik, je namenjen študentom, ki nimajo potrdil o učenju nemščine. Če ga ti opravijo s petico, najboljšo oceno, imajo prosto pot na vse nemške univerze. Nekatere smeri pa niso tako stroge in je zadostna tudi nižja raven znanja nemščine. Toda preizkusni test DAF je veljaven le eno leto, tako da je treba za daljši študij ali za delo v Nemčiji opraviti certifikat, ki je trajno potrdilo o znanju nemškega jezika.

Na vprašanje, koliko udeležencev povprečno na leto opravlja izpite, ki jih ponuja Goethejev institut, odgovarja gospod Naumann, da jih glede na to, da obstaja institut v Sloveniji komaj dobra tri leta ni veliko, vendar da jih je bilo lani vseeno okoli 150, letos pa jih bo še enkrat več. Tudi mariborska Ljudska univerza izvaja njihove izpite, tako da jih je tudi tam od sto do dvesto udeležencev. Poleg tega pa poudarja gospod Naumann, da je v Sloveniji približno sedem jezikovnih šol z nemškimi učitelji, na katerih je možno opravljati tudi jezikovno diplomo Goethejevega instituta, kar na leto izkorišča in izvrstno opravlja spet od sto do dvesto kandidatov.

Gospod Naumann je tudi zelo zadovoljen s splošnim znanjem nemščine pri Slovencih, vendar meni, da so preveč kritični do sebe in tako perfekcionistični, da svojega znanja raje ne pokažejo, čeprav je pri večini njihov strah neutemeljen. Kot je bilo že rečeno, izvira ta strah najbrž še iz osnovnih in srednjih šol, a je pri nemščini najbolje, da pozabimo na njeno togo gramatiko, kar mimogrede počenjajo tudi Nemci, in se začnemo z Nemci, Avstrijci, Švicarji in tako dalje sproščeno pogovarjati po nemško vsem morebitnim napakam navkljub.

 Torej, če vas zanima nemški jezik, nemško govoreča literatura, časopisi, glasba in filmi, je najbolje, da zavijete v Nemško čitalnico oz. »Deutscher Lesesaal«, ki deluje pod okriljem Goethejevega instituta in Centralne tehnične knjižnice, na katero je tudi fizično priklopljena. Dobrodošel je vsak, na voljo je več kot 5000 enot gradiva in kar je najbolje, je to, da ni članarine! Kljub temu je na žalost z izjemo študentov germanistike drugim ljudem obstoj Nemške čitalnice bolj ali manj neznan. Da bi vam na kratko predstavili še Nemško čitalnico, smo se pogovarjali tudi z njenim vodjo, Branetom Čopom:

To bi bilo zaenkrat o nemščini in njenem položaju pri nas vse. Hvala lepa za pozornost in prisluhnite še naslednjim oddajam Mister Lingua Revisited, ki bodo obravnavale druge jezike. Oddajo je pripravila Katarina V., posnel jo je Božo, bral pa sem Rok.