... Poslanci o predlogu novele zakona o vrtcih ...
... Novinarji brez meja, kritični glede vsesplošnega svetovnega stanja v katerem se nahaja novinarstvo ...
... Novi komentarji na temo statusa Kosova ...
... Princ Charles na tematski turneji ...
... Sarcozy ima v planu novo misijo ...
BRITOF Ob 7.00
Dobro jutro. Odbor Državnega zbora se je odločil podpreti predlog novele zakona o vrtcih. Predvidena so tudi dopolnila, med drugim je govora o državnem sofinanciranju vrtcev v višini 80ih odstotkov na posameznega otroka, ohranja pa se brezplačen vrtec za drugega in nadaljnje otroke. Ukrep naj bi sicer stopil v veljavo šele z letom 2010.
Stranka mladih Slovenije, ki najbolj aktivno podpira brezplačno otroško javno varstvo, pa meni, da obravnavani predlog novele zakona o vrtcih, ne rešuje problema prenizke vključenosti otrok v vrtce, niti se s tem ne bo kaj bistveno finančno razbremenilo staršev in tudi ne bo zvišalo enakopravnosti otrok. SMS se namreč zavzema za to, da bi starši po novem plačevali 50 odstotkov manj, kot plačujejo sedaj, kar pa v parlamentarnih klopeh ni bilo sprejeto.
Pa ga imamo, bob lanskega leta namreč! Prislužila si ga je izjava kardinala Franceta Rodeta, ki ga v naslednjih besedah citiramo: »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji.« Kar je seveda sila interesantna izjava za nekoga, ki naj bi po cerkveni ustavi v postelji ne bil pretirano dejaven. Iz česar bi se torej dalo sklepati, da se je z zdaj že famoznim stavčičem kar lastnoročno degradiral v neodgovornega narodu.
No, kakorkoli že, telegram s čestitkami z naše strani vsekakor ne izostane. Drugo in tretje mesto je dnevnik Večer podelil direktorju davčne uprave Ivanu Simiču in pa gospodarstveniku Matjažu Gantarju. Edina pripadnica ženskega spola, ki naj bi čez leto navrgla kak zanimiv stavčni fragment pa je očitno Miša Molk. Ta je prišla v ožji izbor z naslednjo izjavo: »Delo danes ne zaudarja več po proletariatu in kombinezonih, ampak po prešvicanem armaniju.«
BRITOF Ob 8.00
Začenjamo z novinarji brez meja, ki v objavljenem letnem poročilu o svobodi medijev, obtožujejo oblasti po vsem svetu »nezmožnosti, strahopetnosti in dvoličnosti« v obrambi svobode medijev. Medtem, ko se pomanjkanje odločenosti demokratičnih držav za obrambo vrednot svobode medijev označuje za alarmantno.
EU se ob tem poziva k sprejetju zakonodaje, ki bo učinkoviteje ščitila pravico novinarjev do tajnosti virov. Kritično se omenja Italijo, Francijo in Nemčijo, Svet Združenih narodov pa se obtožuje, da je klonil pod pritiski držav, kot sta Iran in Uzbekistan. Hja, očitno Združeni narodi - v primerjavi z Lenderovo - nekaj prakse s koleni vendarle imajo.
Hrvaški predsednik se je dotaknil že nekaj časa precej pereče teme evropskega kontinenta – Kosova. Pravzaprav je podal svoje mnenje v zvezi z napovedmi Srbije, ki v zadnjih tednih grozi, da bo z vsemi državami, ki bi bile pripravljene priznati neodvisno Kosovo, prekinila kakršnekoli odnose. Mesič pa tako radikalnih ukrepov s strani Srbije, kot pravi sam, ne pričakuje, saj meni, da bi Srbija s tem povzročila škodo predvsem sebi.
O vprašanju Kosova je spregovoril tudi ruski zunanji minister Sergij Lavrov, ki pa pravi, da bi priznanje neodvisnosti Kosova spodbudilo separatiste na območjih ob ruski meji, kar se seveda nanaša predvsem na gruzijski pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo. Hkrati navaja, da bi enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova predstavljala odličen argument za vse pokrajine s separatističnimi težnjami.
No, evo – naši političarji pa menijo da se glede na predsedovanje Evropski Uniji v tem momentu promovira prav naša država. Ampak kaj, ko se na tem svetu vedno najde kako Kosovo, ki ti pokvari prav vse plane. Vladi na ta račun izrekamo sožalje, ob tem pa dodajamo še kartonček z napisom Več sreče prihodnjič.
BRITOF Ob 9.00
V Bruslju sta se srečala britanski prestolonaslednik princ Charles in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Glavnino njunih pogovorov je zavzelo alarmantno področje podnebnih sprememb, prinčeva turneja pa bo obsegala tudi govor na ta isto temo v Evropskem parlamentu in obisk belgijskega kralja Alberta II. Toliko torej o posameznikih, ki najverjetneje še niso imeli priložnosti spati na pernicah, pod katerimi se skriva zrno graha … Blagor nekaterim.
Od grahovih zrnc in blagrovanja pa k francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Evropskemu poslancu Alainu Lamassouru je pred kratkim namreč zaupal svojo novo misijo, posvečeno izboljšanju praktične uporabe zakonodaje Evropske Unije. Cilj naj bi bil predvsem izboljšati prenašanje evropske zakonodaje v nacionalne rede.
Za Sarcozyja se sicer govori, da se vse rajši oblači v vlogo evropskega rešenika – koliko je na tem resnice, sicer ne bomo ugibali, je pa v tem primeru morda nekoliko bolj jasno, zakaj se el signore Jezus ne vrne reševat svojih ovčic. Kar se odrešenikov tiče bi se trenutno ubadal pač s kaj težko konkurenco.
Evropski poslanec Alojz Peterle, ki je po zadnjih predsedniških volitvah – resnici na ljubo - precej žalostnega obraza, je v okviru konference 'Poslanci Evropskega parlamenta proti raku' poudaril, da je želja poslancev znižati razlike v umrljivosti za rakom med vzhodom in zahodom. In še, da se da s presejanjem znižati breme raka pri nekaterih vrstah te bolezni tudi za več kot 50 odstotkov. Domnevamo, da si zapiske ob tem dela najmanj doktor Drnovšek.
Toliko v jutranjih novicah za pokušino, vse preostale teme pa poslušalcem Radia Študent tudi danes odpira Off program ob petnajstih. Z vami sva bili Luka in namišljena družba sovice Oke.
Komentarji
komentiraj >>