Ivo Poderžaj recenzira ponovno vstajenje reškega novega vala z zasedbami Paraf, Termiti, Grč , ... (v celoti!)
NEKROFILSKI PLJUNEK V OBRAZ NEREFLEKTIRANI SODOBNOSTI: Riječki Novi val, Reka, 15. 2. 2008
* Zgodovina popularne glasbe je prekratka, da bi nekatere njene aktualne vidike merili v kontekstu prejšnjih stanj. Če pojav zamejimo z relativno mlado tehnologijo reproduktibilnosti zvokov in, pomembneje, množičnim konzumiranjem glasbenih izdelkov po drastičnem zvišanju življenskega standarda v zahodnem svetu po drugi svetovni vojni, pa opažamo naslednje. Na eni strani imamo zimzelene artefakte, ki kot da nikoli ne umrejo, na drugi pa hitro minljiv potrošni material, ki pleše eno poletje. Pri obeh gre za muziko, ki v ušesa leze brez truda in se po glavi mota samodejno. In če je nezavedno strukturirano brezčasno, jezik pa kot nezavedno, velja tudi za popularno godbo v najširšem smislu, da na strani konzumenta rovari pod pragom zavedanja. Požvižgujejo se namreč tako več kot pol stoletja preživele bebop melodije kot bedaste popevčice, ki se s svojim Lust Prinzipom usidrajo v glavo za dobršen del dneva, če radijsko budilko nastavite na postajo, ki ni RŠ.
Če je prvih nekaj desetletij omenjenega obdobja zaznamovalo serijsko izumljanje stilov, pa lahko vsaj za zadnjih petnajst let ugotavljamo, da gre popularnežem bolj slabo. Obujanje preživelih pop stilov je že nekaj samoumevnega. Recimo, revolucija novih britanskih bendov je zgolj bedno kloniranje postpunka iz osemdesetih. Vsako drugo plesišče ali glasbeni TV-programi imajo posebne termíne zlatih sedemdesetih, osemdesetih ali komaj ohlajenih devetdesetih. Konica spiralnega samoreferiranja pa so ponovna združevanja pokojnih ansamblov. Gre za izčrpanost pop forme, nesposobnost oblikovanja novih estetik ali nezmožnost artikuliranja izvirnih etik?
Če so se nam pred novim letom prikazali Pankrti, se je ta mesec tudi dobrih sto kilometrov južneje, na Reki, ponovno napihnilo vesolje izpred trideset let. Dallas records je pod imenom »Riječki novi val« izdal trojni antologijski album bendov Paraf, Termiti, Let3, Grad, Laufer, Grč, Kaos, Fit, Xenia, Cacadou Look, Denis i Denis in drugih. Od konca sedemdesetih let je bila Reka živo punkovsko alternativno središče s številnimi lokalnimi bendi in bendi, ki so uspešno nagovarjali 22-milijonsko jugoslovansko nacijo.
Izrazito protišminkerska poza reških punkerjev je lovila nišo, ki je nista zapolnili bolj pitni zagrebška ali beograjska scena. Del kvarnerske alternative pa so po drugi strani bili tudi novoromantični Denis i Denis, ko se je tudi Videosex konzumiral med najzadrtejšo ljubljansko punkerijo.
Predstavitev antologije se je zgodila v petek v dvorani »Mladost« na Reki. In to za Evropo ob normalno zgodnji uri - zato je vaš poročevalec zamudil aktualne domače punkerje Diskurz in že pokojne Umjetnike ulice. Lirična Ogledala so program krasnega pop punk rocka izvedla tako suvereno, kot da člani benda vsakodnevno trenirajo inštrumente na jadranskih terasah. Pirotehnični spektakel in razkosavanje 16-kilogramskega telička je bila glavna odlika benda Grč, ki ga poslušamo v podlagi. Čez hladno in razosebljeno ritmično podlago je njihov legendarni pevec Zoff bolj recitiral kot pel verze, ki so bili med diktaturo splošne življenjske sreče v pokojni Jugoslaviji skoraj disidentski, tokrat pa je njihovo vstajenje od mrtvih bolj evociralo nezmožnost resnejše provokacije v postmodernem »anything-goes«. Termiti so bend, iz katerega še danes popularni Let3 črpa Mrleta, hit Vjeran pas, odrsko slačenje in obmetavanje publike s perjem. Imate še kako drugo asociacijo na zadnjih deset let Leta3? K solidni izvedbi Termitov je pripomogel tudi neogibni najemniški kitarist Josip Opatijski, od katerega po Regočih in Gori Ussi Winnertou komaj čakamo nov avtorski prispevek.
Najznamenitejši Parafi so se predstavili v obeh izvedbah – v suho punkrockovski s hiti Živim u Rijeci, Nijedne nema bolje od naše policije itd. in z vokalistom Kocijančićem s skoraj identično jeznim glasom kot pred desetletji. Druga zasedba s tretje plošče je imela za »frontmena« pevko, muzika pa se je nagibala k temni plati Siouxie and the Banshes. Po izvedbeni in muzikološki plati je bil to tudi edini presežek nekrofilskega praznika.
Pankrti so kot zadnji nastopajoči kljub našponani izvedbi padli nekoliko mimo, saj se je čustveni naboj vsaj dveh generacij obiskovalcev znucal. Sicer pa je ves večer užitek v neandertalski punkovski surovosti motil prevelik zvok in odsotnost direktnega napada ojačevalcev na ušesa mimo skoraj stadionskega ozvočenja.
Dvorana s kakimi 4000 obiskovalci je pokala od emocij, vidno ganjeni so bili tudi izvajalci sami. Organizator, šef Udruge ljubitelja buke, ni predvidel, da bo poslušalstva toliko in da bo neprimerno bolj žejno kot obiskovalci košarkarske tekme - zato je pot s parterja do šanka in nazaj trajala približno dvajset minut.
Naslovnico sobotnega kvarnerskega dnevnika Novi list je krasila gasilska fotografija punkovskega zajtrka, ki so se ga udeležili akterji in sopotniki zlate dobe reške alternative. Gradonačelnik je projektu namenil 50.000 kun. Naj si to zapišejo za uho uredniki slovenskih dnevnikov in idrijski župan.
pripravil Ivo Poderžaj
Komentarji
komentiraj >>