Manuel Gottsching si za svoj koncert verjetno ne bi mogel izbrati bolj primernega prizorišča kot je tisto pod japonsko sveto goro Fuji. Čeprav je v primerjavi z nekaj manj kot 3.800 metri visoko goro Gottsching stvarno precej neopazen, je za njegove fene iz dežele vzhajajočega sonca, metaforično verjetno še večja svetinja kot Fuji in tako so obiskovalci tega koncerta, ki se je pripetil pred slabima dvema letoma, v enkratnem zamahu dobili dvojno dozo misticizma in spiritualnosti. (v celoti!)
* Manuel Gottsching si za svoj koncert verjetno ne bi mogel izbrati bolj primernega prizorišča kot je tisto pod japonsko sveto goro Fuji. Čeprav je v primerjavi z nekaj manj kot 3.800 metrov visoko goro Gottsching stvarno precej neopazen, je za njegove fene iz dežele vzhajajočega sonca metaforično verjetno še večja svetinja kot Fuji in tako so obiskovalci tega koncerta, ki se je pripetil pred slabima dvema letoma, v enkratnem zamahu dobili dvojno dozo misticizma in spiritualnosti. In s čim je Gottsching tako očaral Japonce, da si je prislužil svojega dvojnika v tokijskem muzeju voščenih lutk? Odgovor je precej preprost; pred 38-imi leti je s Klausom Schulzejem ustanovil Ash Ra Tempel, to pa je tista zasedba, ki je denimo neposredno vplivala na izbiro imena benda Acid Mothers Temple. To seveda govori samo zase, saj Kawabata Makoto sodi v krog najbolj cenjenih in kreativnih japonskih glasbenikov, a mnogo bolj kot po tej trivialnosti ali pa zanimivosti, so se Ash Ra Tempel japonski publiki prikupili s svojo verzijo kraut oziroma space rocka, ki seže v tisto skorajda pionirsko fazo. In če kdo zna ceniti glasbene vizionarje, so to brez dvoma prav Japonci, zato ne preseneča dejstvo, da številni v Evropi že davno pozabljeni glasbeniki tam še vedno redno beležijo koncerte.
Gottsching, Schulze in Hartmut Enke temeljni kamen Ash Ra Templu torej postavijo v letu 1970. Schulze je takrat za seboj že imel izkušnjo z zasedbo Tangerine Dream, vsi trije pa so pred tem že sodelovali s Conradom Schnitzlerjem, to pa je tisti glasbenik, ki je z delovanjem v zasedbi Kluster inspiriral velik del sodobne glasbene produkcije. Ash Ra Tempel take vplivnosti verjetno sicer niso dosegli, vendar pa njihov samonaslovljeni prvenec iz leta 1971 velja za enega najlepših primerkov krautrocka, s katerim je zasedba začrtala nekatere smernice psihedeličnemu progresivnemu eksperimentalnemu rocku, sintetični ambientalni glasbi in skozi njiju seveda predvsem post rocku. V naslednjih treh letih so luč dneva ugledale še tri plošče, z njimi pa so se Ash Ra Tempel z velikimi črkami zapisali v zeljarsko zgodovino, že v letu 1975 pa je Gottsching vzporedno z matično zasedbo začel ustvarjati tudi solistično glasbo. Vrhunec je nedvomno doživel z albumom ‘E2-E4’ iz leta 1984, ki velja za eno nabolj vplivnih, če ne kar najbolj vplivno elektronsko ploščo, vsaj skozi prizmo pionirjev sodobne plesne glasbe, z njo pa je postavil tudi enega ključnih mejnikov nemškemu elektronskemu prebiranju. To pa je za japonsko techno uho torej še en zelo tehten razlog za čaščenje tega inovativnega in vplivnega glasbenika.
Koncert je bil obeležen 29. aprila 2006 v okviru Anoyo Prism festivala, Gottschinga pa je na odru spremljala le poljska video umetnica Kinga Kiełczyńska. Njene psihedelične vizualije lahko skupaj s posnetki koncerta občudujete tudi na DVD-ju priloženemu posebni ediciji zapisa tega dogodka, oziroma v nekaj krajših kosih tudi na Youtubu, ki dovolj zgovorno pričajo o tem, za kakšno izkušnjo je pravzaprav šlo. Za fene je bil to nedvomno nepozaben dogodek, tisti, ki so se z Gottschingom srečali prvič, pa so domov odnesli lekcijo zgodnje plesne in ambientalne elektronske glasbe, prevedene v nekoliko bolj sodoben kontekst. Repertoar je zaobjel nekatera njegova zgodnejša dela, pa tudi nekatera novejša, zanimiv pa je predvsem kos pod naslovom ‘Trunky Groove’, ki ga je Gottschig bojda skomponiral prav za ta koncert. Sintetična ambientalna linija, okisan house ritem in kozmično kitarsko prebiranje v spomin prikličejo psihedelični izraz iz zgodnejšega obdobja Ash Ra Tempel, to pa pač kaže na to, da njegovi privrženci najbolj cenijo prav njegovo pionirsko obdobje. Podobno kot njegovi številni sodobniki tudi Gottsching z novejšim materialom prepogosto zaide na nek new agerski teren, vendar pa se je ne koncertu pod goro Fuji temu v večji meri ognil in tako poskrbel za večer nostalgičnega vračanja v sedemdeseta leta minulega stoletja, ko je tovrstna glasba delala svoje prve korake.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >> Re: MANUEL GOTTSCHING: Live At Mount Fuji (MG Art, 2007)
Sanja [22/02/2008]
prvič slišala, uživala, že brskam... ;)
odgovori >>
Re: MANUEL GOTTSCHING: Live At Mount Fuji (MG Art, 2007)
goran [22/02/2008]
preveri si album 'new age of earth' od ash ra tempel..res fajn mešanica krautrocka in elektronike.
odgovori >>
Re: MANUEL GOTTSCHING: Live At Mount Fuji (MG Art, 2007)
Sanja [22/02/2008]
bom, hvala! :)
odgovori >>