ob 7:00
... DZ sprejel zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja ...
... in zavrnil SNS-ov predlog za referendum ...
... El Baradej poziva k zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA in Rusije ...
ob 8:00
... MNZ trdi, da Slovenija ravna po evropskih pravnih zgledih glede izbrisanih ...
... V Sloveniji se je mudil irski predsednik vlade Ahern ...
... V Banja Luki protesti zaradi Kosova ...
ob 9:00
... Črna gora bo pazljiva glede Kosova ...
... Tudi Makedonija čaka s priznanjem ...
ob 7:00
Državni zbor je z enainštiridesetimi glasovi za in enaintridesetimi proti sprejel zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Pred tem je zavrnil dopolnila Socialnih demokratov in Zares-a. Te predloge je podprl tudi koalicijski Desus, zato zaradi njihove zavrnitve zakona ni podprl. Opozicija je mnenja, da zakon prinaša tudi nekatere nove pravice.
Poslanci so zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo na žalost Slovenske nacionalne stranke, saj je bil referendum njena ideja. Za je glasovalo pet poslancev, proti pa jih je bilo dvainšestdeset, ki so menili, da je za to preuranjeno in da bi lahko referendum škodil slovensko-hrvaškim odnosom.
Po mnenju generalnega direktorja mednarodne jedrske agencije Mohameda El Baradeja pa Združenim državam in Rusiji ne bi nič škodilo, če bi še zmanjšale svoja jedrska arzenala. S tem pa ne bi po mnenju El Baradeja nič zmanjšale svoje varnosti. El Baradej priznava, da sta jedrski arzenal obe državi že skrčili, vendar morata storiti še več. Rusija in ZDA sta lani sicer sporočili, da sta pričeli pogovore o zmanjševanju števila svojih jedrskih konic na najnižjo možno raven. To pomeni, da jih bosta imeli vsaka vsaj nekaj tisoč.
Kot smo poročali že v včerajšnjem KROFF-u, je Poljska priznala neodvisnost Kosova. Poljski predsednik Lech Kaczyinski je sicer izrazil dvom v pravilnost te odločitve, vednar je vodja njegovega kabineta že pojasnil, da predsednik temu sklepu ne bo nasprotoval. Ja, lepo je sedeti na dveh stolih.
ob 8:00
Po poročanju komercialne televizije naj bi tožilski svet izključil višjega tožilca Boštjana Penka iz posebne skupine tožicev za pregon organiziranega kriminala. To naj bi predlagala državna tožilka Barbara Brezigar, ker je Penko odstopil od pregona v zadevi Orion. Penko tega še ne komentira, saj uradno ni prejel še nikakršnega obvestila.
Briljanten je odgovor ministrstva za notranje zadeve na očitke organizacije Amnesty International zaradi primera izbrisanih. Ministrstvo hladnokrvno trdi, da Slovenija ravna po evropskih pravnih zgledih. Do neke mere imajo prav, saj je bila do zdaj tudi Evropska unija pragmatično tiho v tej zadevi. Ministrstvo še naprej vztraja pri ustavnem zakonu in ignorira odločbe ustavnega sodišča.
V Sloveniji se je mudil irski predsednik vlade Bertie Ahern. Z slovenskim kolegom Janšo sta govorila tudi o Kosovu. Janša je dejal, da imata državi glede tega vprašanja podobni stališči, ki pa jih nihče ne pozna. Ahern je dejal, da bo Irska o priznanju odločala šele čez nekaj dni, Slovenija pa odločitve prav tako še ni sprejela. Podobnost je res presenetljiva.
Svoje mnenje o neodvisnosti Kosova pa so protestniki jasno izrekli v Banja Luki. Izbruhnil je tudi spopad med policijo in delom protestnikov. Pred izgredi je zbrano množico nagovoril premier Republike srbske Milorad Dodik, ki je ponovil, da ne bodo Srbi v Bosni nikoli priznali neodvisnega Kosova.
ob 9:00
Zaradi kočljive situacije v regiji bo po besedah črnogorskega predsednika Filipa Vujanovića Črna gora odločitev o priznanju neodvisnosti Kosova sprejela potrpežljivo, premišljeno in pazljivo. Pri tem naj bi upoštevala notranjo situacijo in odnose z Beogradom, Prištino ter Evropsko unijo. Zunanji minister Ročen pa je dejal, da je Črna gora edina država na svetu, kjer Srbi in Albanci živijo v slogi.
Tudi Makedonija še ni sprejela svoje odločitve o Kosovu. Predsednik Branko Crvenkovski je dejal, da čakajo na popolni konsenz v Evropski uniji. Prav tako odločitev prelagajo na čas, ko bo to v makedonskem nacionalnem interesu. Crvenkovski se je v Bruslju sestal z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, govorila pa sta tudi o začetku pogajanj za vstop v EU. Datum začetka pričakuje Makedonija še letos.
Na makedonski poti v Evropsko unijo pa stoji Grčija, ki jo zelo moti ime sosednje države. Nikakor ne pristaja na ime Republika Makedonija. Grčija celo obtožuje Makedonijo, da to ime predstavlja makedonsko ozemeljsko težnjo po delu Grčije. Makedoniji v tem sporu verjetno ne bo pomagalo, da je skopsko letališče imenovala kar Aleksander Veliki. Že vidimo peno na ustih Grkov.
Evropska unija pa ni pravni raj na zemlji, kot se jo v kandidatkah rado predstavlja. V poročilu o plačilih za asistente evropskih poslancev, ki je sicer zaupno, je bilo pregledanih 167 primerov in odkritih ogromno sumov, da gre pri izplačilih za te asistente v letih med 2004 in 2006 za goljufije. Veljavno je sicer, da lahko vsak evroposlanec za svoje asistente porabi do šestnajst tisoč evrov mesečno. Poslancev pa je 785.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>