Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Smešen ali preroški OFF! (3960 bralcev)
Petek, 29. 2. 2008
Boris V.



... Iraški predsedniški svet odobril usmrtitev Kemičnega Alija ...
... Kuba podpisala dva pravno obvezujoča dogovora o človekovih pravicah ...
... Indijska vlada bo črtala dolgove vsem malim kmetom ...
... Določen datum izredne seje državnega zbora, na kateri se bo odločalo o priznanju Kosova ...
OFF NAPOVEDNIK

Kosovo očitno nezadržno pridobiva priznanja iz Evrope. Tako ga je kot neodvisno državo priznala še Irska, katere stališče je, da je nepredstavljivo vztrajanje Kosova znotraj Srbije, hkrati pa trdi, da to ni znak sovražnosti do Srbije. Na drugi strani je Slovaška precej bolj zadržana, do te točke, da slovaški premier Robert Fico pravi, da njegova država Kosova najbrž ne bo nikoli priznala. Tako je okoli dvajset držav Kosovo že priznalo, približno toliko pa jih temu ostro nasprotuje, med njimi Rusija, Kitajska in Španija. Nemčija pa širi svojo vojaško prisotnost na Balkanu. Od marca naprej bo imela namreč največ enot v sestavi KFOR-ja.



Vic ali napoved? Berete OFF PROGRAM Radia Študent, ki vedno išče izgovor za smeh!

OFF PROGRAM

Žalosten dan za pripadnike Sadamovega režima po vsem svetu. Iraški predsedniški svet je odobril usmrtitev diktatorjevega bratranca, popularno znanega kot Kemični Ali. Alija so na smrt obsodili zaradi njegove vloge v genocidu nad Kurdi v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Tako ni več ovire za usmrtitev tega kemika s polnim imenom Ali Hasan al Madžid, ki se mora udejanjiti v roku tridesetih dni. Proti Aliju še vedno poteka sodni proces zaradi nasilne zadušitve šiitskega upora na jugu Iraka leta enaindevetdeset, vendar konca tega procesa Ali očitno ne bo doživel.

Kubanci pa so doživeli spremembo v politiki lastne države. Potem ko je Raúl Castro od svojega brata Fidela prevzel oblast, je Kuba podpisala dva pravno obvezujoča dogovora o človekovih pravicah. Sporazuma, ki sta del univerzalne deklaracije človekove pravice, tako zavezujeta Kubo k svobodi izražanja in povezovanja in pravici do potovanja. Kubanski zunanji minister Felipe Perez Roque pa hladi vzburjene nasprotnike režima in pravi, da podpis teh dogovorov zgolj formalizira pravice, ki jih Kubanci uživajo že od leta 1959. Kuba je pod Fidelom zavračala ta dogovora, saj je menila, da sta pristranska in favorizirajoča do ZDA.

Indijska vlada se je odločila preklicati dolg vsem malim kmetom, kar jih bo stalo okoli petnajst milijard dolarjev. Odzivi kmetov so različni. Nekateri se pritožujejo, da je velikost posestva preveč striktno določena, zato bodo po njihovem mnenju tisti z več zemlje neupravičeno neupoštevani. Odločitev vlade o preklicu dolga se nanaša namreč le na kmete, ki imajo manj kot dva hektarja zemlje. Indijska vlada bo poleg tega povečala proračunska sredstva, namenjena za izobraževanje, za dvajset in sredstva za zdravstvo za petnajst odstotkov.

Združene države pa vztrajno povečujejo sredstva za zapore. Poročilo raziskovalnega centra Pew ugotavlja, da so ZDA dobesedno največji zapor na svetu. Nobena druga država nima za rešetkami toliko ljudi v skupnem številu ali glede na prebivalca. V januarju je bilo namreč v ZDA zaprtih 2,32 milijona ljudi ali vsak stoti prebivalec. Celo na Kitajskem je v zaporih le 1,5 milijona ljudi, kar je sicer samo uradni podatek. Večina zapornikov v ZDA je nenevarnih kriminalcev in odvisnikov, ki so jih tja spravili preostri zakoni. Naj omenimo primer Kentuckyja. Tam se je v zadnjih tridesetih letih stopnja kriminala dvignila za tri odstotke, zaporniška populacija pa kar za šeststo.

Čim več populacije na volitvah pa si želi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je državljane pozval, naj se udeležijo predsedniških volitev. Te je označil za odločilen korak pri prenovi državnega vodstva. Prenova je tukaj seveda v narekovajih, saj bo sigurno zmagal Putinov favorit Dmitrij Medvedjev. Putin je državljane očetovsko opomnil, naj dobro premislijo, kdo bo omogočil nadaljnji razvoj Rusije. Zveni skoraj kot grožnja.

V Južni Koreji pa je parlament potrdil imenovanje Han Seung Sooja na položaj premierja. Predlog novega predsednika Lee Myung Baka je podprlo sto štiriinsedemdeset poslancev, štiriindevetdeset jih je bilo proti. Novi premier je bil doslej že trgovinski, finančni in zunanji minister, pa tudi veleposlanik pri Združenih narodih. Glasovanje naj bi bilo že v torek, vendar je opozicijska demokratska stranka zahtevala preložitev, s čimer je hotela predsednika prisiliti, naj zamenja dva kandidata za ministra. V Južni Koreji je premierski položaj bolj protokolaren, pravi šef je predsednik države.

Kolegij predsednika državnega zbora je sklenil, da bo izredna seja, na kateri bo državni zbor obravnaval vladin predlog o priznanju neodvisnosti Kosova, v sredo. Ta dan je predlagal predsednik državnega zbora France Cukjati, saj naj bi bili poslanci ves naslednji teden zelo zaposleni in bi bila sreda najmanj moteč dan. Na seji se bo obravnavalo tudi druge teme. Franc Žnidaršič iz Desusa je napovedal, da njihovih poslancev ne bo na seji, če bo nanjo uvrščen zakon o financiranju pokrajin.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent






Komentarji
komentiraj >>