Včeraj se je na Metelkovi s sprehodom častne gostje Svetlane Makarovič po rdeči preprogi svečano odprl deveti Feministični in queer festival Rdeče zore. Večernih dogodkov se je udeležila številna množica feministk in feministov, ki so zasedli prav vsa sedišča in stojišča v Gromki, Menzi in Alkatrazu ...
Med drugim se bomo pogovarjali tudi z ustanoviteljico zagrebške Ženske Infoteke Đurđo Knežević ter z Marino Gržanič in Svetlano Makarovič ...
Včeraj se je na Metelkovi s sprehodom častne gostje Svetlane Makarovič po rdeči preprogi svečano odprl deveti Feministični in queer festival Rdeče zore. Večernih dogodkov se je udeležila številna množica feministk in feministov, ki so zasedli prav vsa sedišča in stojišča v Gromki, Menzi in Alkatrazu. Zore so letos Menzo pri koritu okitile v prav posebnem salonskem duhu z rdečimi lučmi, svečniki, foteljskimi stoli in ikonskim spodnjim perilom.
Prvo festivalsko popoldne sta zaznamovali dve delavnici: računalniška in šiviljska. Prvo z naslovom Gender Changers je vodila Donna Metzlar iz Nizozemske. Na njej naj bi se udeleženke naučile sestavljati in razstavljati računalnike. Glede na slab interes za šraufanje računalniškega hardvera, si lahko mislimo le, da ženska populacija, ki je upravičena do udeležbe na delavnici, tovrstne veščine že popolnoma obvlada. Če pa mislite, da še kakšne stvari ne obvladate popolnoma, ste lahko nadoknadile znanje danes.
Avtomehanična znanja so mnogo bolj iskana. Delavnica, ki je v strašnem mrazu potekala danes popoldne, izraža predvsem dve stvari: ženske se želijo zares popolnoma osamosvojiti pri delitvi dela in obvladovati svoje jeklene konjičke. Nakazuje pa tudi na to, da si vedno podplačana prekarna ženska delovna sila težko privošči usluge avtomehanika. Najštevilčnejše zanimanje pa je pritegnila umetniška šiviljska delavnica, kjer so si udeleženke lahko predelale svoje stare ponošene obleke. Reciklaža starih cotk je poleg ustvarjalne igre tudi upor proti pretirani potrošniški usmerjenosti v vedno nova, vnaprej pripravljena oblačila, ki v enoumju trendov uniformirajo posameznico v ubogljivo, lepo in krhko bitjece. Delavnico Iznajdljiva moda je vodila Helen Terry iz Velike Britanije.
Festival Rdeče Zore je med drugim posvečen ponovnemu razmisleku o pomenu 8. marca – dneva žena. Letos ga praznujemo že stotič. Ustanoviteljica zagrebške Ženske Infoteke, Đurđa Knežević, ki je bila tudi ena izmed soavtoric in gostij predstavitve knjige New Feminism, je ob koncu predstavitve razkrila neizbežno dejstvo, da so formalizirane politične pravice žensk slepilo. Pravno formalno imamo pravice na papirju, na vseh ostalih socialnih in ekonomskih nivojih pa ostajamo drugorazredne ali tretjerazredne. Prisluhnimo:
Zbornik New Feminism je obsežna kompilacija tekstov šestdeset teoretičark, umetnic in aktivistk. Naloga knjige ni postavljanje konceptualnega okvira nove generacije feminizma, ki bi poskušalo zgolj nadaljevati ali celo spodbijati dosedanjo feministično teorijo, ampak poskuša predstaviti nove geopolitične, spoznavne in družbene razsežnosti feminizma. Enako nevarno, kakor je nevaren prevladujoč javni in zgodovinski diskurz, v katerem ima glavno mesto white male [uajt mejl], je tudi feministični diskurz, kjer zaseda glavno mesto bela dobro izobražena ženska iz srednjega sloja razvitega sveta.
V zbornik so zato vključene avtorice, ki ne pripadajo nujno trdnjavi samozadostne Evrope. Vendar niso bile izbrane po geografskem ključu, ampak po ključu relevantnosti pisanja in participacije v mednarodnem krogu teoretičark. Na podlagi predstavitve številnih lokalitet poskuša predstaviti pluralnost globalnega feminizma, pri katerem je sourednica Marina Gržinić poudarila tudi slednje:
Za častno gostjo večera, Svetlano Makarovič, so napovedali, da bo predstavila prenovljeno Rdečo kapico v svojem stilu. Verjetno so poslušalkam in poslušalcem znana umetniška in teoretična prizadevanja za temeljito analizo Rdeče kapice v kontekstu feminizma. Problematizirajo vpetost Rdeče kapice v družbene silnice in njeno pasivno vlogo pri odraščanju.
Makarovič je v pravljici Rdeče jabolko napravila velik kvalitativni preskok, saj je pasivnost glavne naivne protagonistke "deklice brez imena" portretirala kot totalni arhetip konformizma. Dekličino slepoto in sprejemanje zloveščih, s simboliko nabitih sugestij je fabularnim lokom potencirala do svinčeno težkega konca. Makarovič je bila kratka, ostra in neusmiljena. Kdor si je želel več, naj se obriše pod nosom, saj pri njej nikoli ne gre za kvantiteto. Rdečim Zoram in pravljicam pa je na pot povedala slednje:
V Menzi so pravljičarji Radia Študent Rdečkam podarili nedvomno odličen "venček ženskih" in te boste imeli priliko slišati na pripovedovalskem festivalu v Cankarjevem domu, zato tu ne bi več o tem. Prav tako boste lahko več o razstavi in performansu, ki sta včeraj zatrpala galerijo Alkatraz poslušali v naslednji Arteriji v sredo ob osmi uri zvečer.
Ne, ne bom več jedla teh krvavih jabolk. Ida H.
Re: Otvoritev devetih RDEČIH ZOR
bojan [07/03/2008]
kaka je to cenzura!? kar zbrisal ste makarovičko in njen anti-feminističen traktat!?
odgovori >>
Re: Otvoritev devetih RDEČIH ZOR
vizualka [07/03/2008]
ma ni zbrisan, ampak je ta fajl neki zjeban, prvo mi se ni hotel odpret v winampu, pol pa se ni hotel slisat niti filmcek ...
tvajlajt zoun ali feministicna zarota?
bom ga probal nekak drugace sejvat pa postavit na novo. anđelko
odgovori >>
Re: Otvoritev devetih RDEČIH ZOR
bojan [13/03/2008]
dej sredi ze to anđelko! a nima urh tud snimke?
odgovori >>