Maruša Bertoncelj- Sensi recenzira nastop poljskih dub zadetkov Paprika Korps ... (v celoti!)
Paprika Korps, Dub Club, Gala hala na Metelkovi, v četrtek, 06.03.08, zvečer
Povratniki Paprika Korps, poljski t.i. »heavy reggae travellers«, se v teh dneh mudijo v Sloveniji. So na turneji ne ravno širokega obsega, predstavljajo pa svoj zadnji album Magnetofon, ki je lani izšel pri njihovi matični založbi Karrot Komando. Včeraj so nastopili v Novem Mestu, danes se bodo ustavili v Postojni, jutri tudi v Kranju, pohod po Sloveniji pa so torej začeli minuli četrtek v »dub clubu« Gala hale - kje drugje kot na Metelkovi.
Ker recenzentka nisem uspela preposlušati zadnjega studijskega albuma, sem v Dub club zavila zgolj s prijetnimi spomini na njihove prejšnje posnetke in nastope – predvsem od slednjih pa je preteklo že kar nekaj vode. Fantje, ki so začeli ustvarjati konec devetdestih let, so si kmalu pridobili status kredibilne reggae zasedbe, ki ni zgolj malik jamajške popularne muzike, ampak je na temeljih le-te ustoličila svoj značilen zvok. Ta je zmes različnih vplivov, predvsem rockovsko prepojenega reggae-ja po vzoru britanskih Steel Pulse ali še bolj ameriških hardkorašev Bad Brains, če omenimo zgolj dva od začetnikov težje zvenečega reggaeja, »evropskost« pa se v njihovi glasbi odraža bolj po vsebinski plati in dejstvu, da fantje komade pišejo tudi v rodnem jeziku ter se v angleških komadih ne poslužujejo »patois-a«.
Čeprav poljski peterici – oz. šesterici, če štejemo še njihovega stalnega tonskega mojstra - kakopak tudi dub ni tuj, sem bila vseeno malček začudena nad tem, da bodo nastopili prav v sklopu »dub club-a«. A Paprika Korps so se vanj odlično prilegli. Predvsem po zaslugi materiala z zadnjega albuma, ki je v vseh pogledih bolj dub kot reggae. »Heavy dub« bi bila torej bolj primerna oznaka žanra, ki je v Gala hali odmeval v četrtek zvečer, saj je band svojo »težkozvočnost« opazno poglobil tu po »dub-ovski plati«.
Z izjemo hardcore-ovskih delih komadov, obe kitari nista več tako v ospredju. Tega si zdaj mnogo bolj delijo bas in bobni z obveznim delay efektom na poudarjenih dobah in vokalu ter izleti v bolj milozvočne, a hkrati temačne zadubirane sfere z melodiko, sampli, klaviaturami in kitarama, katere pa nato vedno znova preseka ali pa še bolj stopnjuje ponoven povratek v hardcore-ovske vode. Edini šibek člen sta morda še vedno oba vokala, ki služita predvsem kot medija za sporočila besedil, saj zaradi svoje barve preprosto ne dohajata globin in teže siceršnjega celostnega izraza banda – zdaj še toliko bolj.
Pa vendar, če smo Paprika korps do pred par let morda še jemali kot simpatično zveneče zagrete in talentirane mladce, jih zdaj brez zadržkov smemo imeti za referenčen evropski živi dub band, s poudarkom na »živi«, saj še vedno velja, da so njihovi koncerti nadvse poživljajoča izkušnja! Prav tako se je godilo tudi tokrat, vse od prvega komada do konca drugega bisa, ki je zaključil skoraj 2 uri trajajoč in brezhibno ozvočen koncert, sestavljen pretežno iz njihove najnovejše produkcije, manjkalo pa ni niti starejših hitov tipa »Mind explorer«, ob katerih je lahko pripevala tudi očitno zadovoljna in številna publika.
Četrtkov nastop Paprika Korps v Gala hali je bil torej znova primer koncerta, s katerega se vračaš hvaležen, da je »osmi dan bog ustvaru rock«, pardon, dub - ter prima ogrevancija za bližajoči se, še težje zveneči »dub club« z ameriško hardcore dub atrakcijo, Dub Trio – še en band, ki ga je absloutno treba doživeti v živo!
Lepo vas pozdravlja(m) z dubom napumpana Sensi.
Komentarji
komentiraj >>