Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BREZ ZVEZE – nadkritični pogled ob otvoritvi arhitekturnega bienala (3566 bralcev)
Petek, 7. 3. 2008
Peter Karba



Sodobni geto, meine damen und herren, je odprt. Odprt z ekselancami, visokimi petami in balami črnega žameta v mestnem muzeju. Odprl se je 4. marca in bo trajal 14 dni.
Sodobni geto, se naslavlja 4. mednarodni arhitekturni bienale. Ta bo, kakor je razvidno iz programa, v svoje okrilje sprejel Chrisa Markerja, religioznega pesnika Rumija, saj je sodobno verjeti, punčko Barbie in tudi, ampak brez heca, slovenske modne oblikovalce ...

Sodobni geto, meine damen und herren, je odprt. Odprt z ekselancami, visokimi petami in balami črnega žameta v mestnem muzeju. Odprl se je 4. marca in bo trajal 14 dni.
Sodobni geto se naslavlja 4. mednarodni arhitekturni bienale. Ta bo, kakor je razvidno iz programa, v svoje okrilje sprejel Chrisa Markerja, religioznega pesnika Rumija, saj je sodobno verjeti, punčko Barbie in tudi, ampak brez heca, slovenske modne oblikovalce.

Željan in strasten „Ah!“ bo izzval spored bienala med ljubljanskimi kultur-fetišarji. Mogota sprejemanja različnosti bo kot luč vešče vabila zafrustriran ceh načrtovalcev prostora, da lahko za trenutek pozabijo na svoje aporije in se znova najdejo v novih – just do it.

Go outside! Zvrstila se bo vrsta predavanj in okroglih miz. Ogledali si boste lahko več dokumentarnih filmov. Glavne teme bodo: urbane vizije iz kitajskih sanj, larpurlartistični izcedki iz okvira trajnostne arhitekture in presežna odličnost petih ali šestih francoskih arhitektov - žensk, torej arhitektk. Tam zunaj se dogajajo procesi. Nekaj takega kot tranzicijski koridorji, ki delujejo kot platforma za prestrukturiranje centrov moči. Nekaj takega kot nenadzorovani globalni boom urbanega razvoja in neustavljivi migracijski tokovi. Dano nam je namreč, da si lahko nadenemo maske sholastikov in se mirno zadovoljimo s čudenjem nad tem, kako gre vse skupaj v kurac.

Ali ste že kdaj, drage poslušalke in poslušalci, gledali enega od tistih patetičnih filmov, ki so napovedani kot: „John Bingo je bil bogat poslovnež ... Nekega jutra ga je začela boleti glava ... Odšel je k zdravniku ... Ta mu je povedal, da mu preostaja samo še 5 dni življenja ...“ Problem tovrstnih filmov je, da v gledalcu ne prebudijo refleksije soočenja z lastno smrtjo, ampak ga zasujejo z razno eksistencialistično navlako.

Dejansko gre pri bienalu za podobno reč. A preden si drznemo karkoli očitati, poslušajmo ugotovitve nizozemskega veleposlanika iz otvoritvenega govora:



Nizozemski kulturni imperializem je močno povezan z arhitekturo. Nizozemska je skozi razvoj nekaterih strateških urbanističnih prijemov v sedemdesetih, do popolne uveljavitve Rema Koolhasa sredi devetdesetih, postala globalna zaščitna znamka za progresivno arhitekturo. Slišali smo o naših očeh, usmerjenih v Kitajsko. V njo uzrti smo tudi v vesolju. Prostor prihodnosti voajersko hlepi po Kitajski. Če zapuščamo planet, bi se spodobilo nanj pozabiti v celoti. Globalni kapitalizem je debilna žival, na robu vesoljne kataklizme se slini po Kitajski. In mi to častimo. Z utopijami, dogmatskim modernističnim transcendentnim konceptom.

Koncept postane ničen, ko skuša zajeti vse. Totalno zatripan, Rumi; povsem blond, Barbie; skesano apokaliptičen, Marker.
In za konec še kozarec logike, meine damen und herren. Kaj za vraga pomeni „sodobni geto“? Najbrž nič, ampak potreben je nov prostor za našo nevednost. Sodobna arhitekturna scena je najlepši odraz imperializma nevednosti. Geto ima svoj jasen, preko zgodovine izpeljan pomen. Gre za čisto socialno-topološko oznako, ki ne implicira nobene časovne formacije. Potemtakem „sodobni geto“ označuje nič. Let's kill those fucking indians.

Ob nizozemskem veleposlaniku sta na otvoritvi dodala svoje še francoski delegat-ženska in kitajski delegat. Ko je avtor po uvodni ceremoniji skušal čimp rej zapustiti dogajanje, si je obetal, da bo celo prvi, kar bi mu bilo v posebno zadoščenje. Za korak ali dva ga je prehitel visok prestavnik ljudske republike. Na obesku od garderobe je imel številko 127, avtor prispevka, 128. Res, a to nadrazsežnostno ujemanje si razlagajte po svoje.

Za Radio Študent, ob strokovni pomoči profesorja Marjana in Miška Stanjka, Peter Karba.


Komentarji
komentiraj >>