Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE MAHARAJAS: In Pure Spite (Low Impact records, 2008) (ponovitev 20. 3. '08 ob 10.00) (3030 bralcev)
Četrtek, 13. 3. 2008
bruc



Garažni rock'n'rollerji Maharajas prihajajo s Švedske. Zasedbo sestavljajo že uveljavljena imena skandinavskega rock'n'rolla, saj so člani igrali v bendih, kot so The Maggots, švedski prvaki garaže The Strollers, Chrimson Shadows in The Roadrunners. Nekoliko z zamudo jih predstavljamo tudi na Radiu Študent, saj je nocoj obravnavani album že njihov četrti ... (v celoti!)

* Garažni rock'n'rollerji Maharajas prihajajo s Švedske. Zasedbo sestavljajo že uveljavljena imena skandinavskega rock'n'rolla, saj so člani igrali v bendih, kot so The Maggots, švedski prvaki garaže The Strollers, Chrimson Shadows in The Roadrunners. Nekoliko z zamudo jih predstavljamo tudi na Radiu Študent, saj je nocoj obravnavani album že njihov četrti. Bend deluje vse od konca devetdesetih let in s svojim ustvarjanjem so fantje prepričali številne oboževalce garažnega rock'n'rolla 60-ih let tako v evropskem kot v širšem svetovnem merilu. Na Radiu Študent jih nismo vzeli v precep, ker so nam vse od začetkov povzročali ideološke težave. Maharajas so namreč neprestano na meji med garažo 60-ih, pub rockom, »popoidnim« ugodjem, ki se skuša na trenutke protislovno začiniti tudi s strumnimi punk elementi. Zaradi prepričanja, da skušajo Maharajas za vsako ceno prodreti na popularne lestvice, smo bili vedno nekoliko skeptični do njihovega ustvarjanja. Ne glede na naše skeptično stališče je že njihov tretji album »A Third Opinion«, iz leta 2005, doživel odlične kritike.

Po izidu E.P.-ja »Weekend Sparks« v letu 2006 je sledila zamenjava bobnarja, ki ni negativno vplivala na spremembo zvoka zasedbe. Maharajas imajo že vse od svojih začetkov zelo prepoznaven zvok šestdesetih let, saj za svoje izražanje uporabljajo stare, cenjene inštrumente, ki omogočajo tako žlahtni zvok. V tehničnem smislu so prav vsi zelo dobro izurjeni glasbeniki. Še zlasti je potrebno izpostaviti njihovega pevca »Mathiasa Liljo«, ki ima izjemen občutek za vokalno melodiko. Ta je nadgrajena z izjemnimi spremljevalnimi vokali ostalih članov zasedbe. Vsi inštrumenti so odigrani izjemno, skladbe so v produkcijskem smislu zelo bujne in dinamične. Morda Švedom manjka le malo več slogovne enotnosti, da bi nas lahko do konca prepričali. Tudi album »In Pure Spite« predstavlja pravo mešanico prej omenjenih slogov. Bend blesti v bolj odločnih skladbah, kot sta na primer uvodni skladbi »Repo Man« in »One Man Team«, ki predstavljata pravi hedonistični rock'n'roll izbruh. Prav takšnih skladb je na albumu kar nekaj, vendar jih Maharajas kar nekajkrat prekinjajo s pop baladami, kot je to v primeru skladbe »Alaska Beach«. Njihovi mirnejši trenutki delujejo nekoliko pretirano izumetničeno, kar je izjemna škoda, saj bend dokazuje, da ima izjemen občutek za igranje rock'n'rolla. Maharajas smo v Tolpi bumov želeli predstaviti tudi zato, ker se nam znova in znova potrjuje, da je v slovenskem prostoru pojem garažnega rocka in tudi rock'n'rolla pojmovan dokaj slabšalno in površinsko. Pogosto se zgodi, da nekomu slučajno omeniš navedena pojma in oseba te nekoliko zmedeno pogleda in reče: aha, to je torej nekontrolirano nabijanje na inštrumente v najeti garaži.

Včasih se splača razložiti, da gre v primeru garažnega rocka in rock'n'roll-a za zanimiva glasbena sloga, ki se v številnih razvejanih podzvrsteh razvijata že dobrih štirideset let. Maharajas je prevetren in na prvi posluh prijeten bend, zato je kot nalašč za predstavitev nekomu, ki ni še nikoli slišal za garažni rock'n'roll. Fantje namreč s svojimi izvajalskimi sposobnostmi takoj razblinijo zadržke, da gre v njihovem primeru za golo zganjanje garažnega hrupa. V njihovi glasbi je prisotna prava mala zgodovina rock'n'rolla, vendar se vsebinsko Maharajas nekoliko preveč posvečajo ugodju, uspehu, zapeljevanju in osvajanju. Na ta način delujejo nekoliko površinski, daleč oddaljeni od pravega užitka, ki ga je »Roland Barthes« na tako kompleksen način zaobjel v svojih interpretacijah. Diabolična zareza med ugodjem in užitkom se v popularno glasbenem kontekstu lahko izvede s strašljivim ideološkim in travmatičnim razmerjem med »pop-om« in »rockom«. Maharajas skušajo z albumom »In Pure Spite« preseči to grozljivo razmerje in v tem kontekstu so pogoreli tako kot vsi pred njimi, ki so se česa podobnega lotili. Toda ne glede na to je njihov album »In Pure Spite« zelo zabavna tvarina, ki vabi k rajanju, plesu in vsesplošnemu žuru. To zna biti v današnjih časih dokaj neodgovorno. Ali pa morda ne? Morda gre vendarle za neke vrste odpor proti enosmernim sistemom.

Če potegnemo črto in smo kritični do lastnih ideoloških okvirov, ki smo jih izrekli, predstavljajo Maharajas ironičen odgovor na »stanje stvari« in vsak zanimiv rock'n'roll nosi v sebi kanček ironije. Vprašajte se, na kateri točki vas je zagrabila ideologija po poslušanju vseh skladb z albuma »In Pure Spite« švedskih garažarjev Maharajas.

pripravil Brane Škerjanc


Komentarji
komentiraj >>