Komentar na temo prirejenih volitev v študentski zbor začnimo z retoričnim vprašanjem: »Ali se sploh kdaj zgodi, da v našem, tako lepo razvitem, sodobnem, pravičnem in oh in sploh svetu, kdo prireja volitve?« Pa ga začinimo še z odgovorom, ki ga sploh ne potrebujemo. Kje pa …!
Komentar na temo prirejenih volitev v študentski zbor začnimo z retoričnim vprašanjem: »Ali se sploh kdaj zgodi, da v našem, tako lepo razvitem, sodobnem, pravičnem in oh in sploh svetu, kdo prireja volitve?« Pa ga začinimo še z odgovorom, ki ga sploh ne potrebujemo. Kje pa …! Elektorski glasovi Busheve volilne mašince na Floridi, lastninjenje televizijskih postaj Putinove medvedje šape, nepotistična salsa kubanskih revolucionarjev in še bi lahko naštevali. Vse to so izmišljotine opozicije. In to trdi trdno usedlana koalicija, ki uzde in ostroge uporablja za neusmiljeno gazenje jeklenih kopit po vsem in vsakomur, ki bi se utegnil znajti pred njimi.
Poraja pa se tukaj še eno vprašanje. Kje se vse skupaj začne? Če bi malo bolj podrobno spremljali študentske volitve, bi hitro ugotovili, kje. Prav tam. To dokazujejo neprestani pretresi ob študentskih volitvah. Najsibodo volitve v študentski zbor fakultet ali študentskih organizacij, vedno se bije neizprosen boj za moč in oblast. Pravzaprav nekateri gredo še dlje in posegajo tudi po nedovoljenih političnih potezah.
Med te bi lahko stlačili veliko stvari. Od javnega razkazovanja spolnih organov do treska po buči s steklenico. Dovoljeno pa je v politiki − torej tudi študentski − marsikaj. Ta določila je že davno tega napisal g. Machiavelli v svoji zoološki knjigi o lisicah in levih. Ja, res je. Že Machiavelli je vedel, da so politiki živali. Ne smejo namreč imeti nobenih čustev. Prav tako morajo imeti posebno lastnost, da ko nekdo obrne hrbet, je treba tistemu takoj skočiti za vrat. Lisice pa morajo nakrasti dovolj jajc in kokoši.
Ta jajca in kokoši lahko spretna lisica kaj hitro obrne sebi v prid. Z jajcem lahko na primer nasprotnika spretno zadene v oko. S perjem lahko z žgečkanjem po podplatih ali pod nosom pripravi nasprotnika, da spregovori in izda pomembne podatke. Tisti pravi politik, lisica in lev hkrati, pa bo spretno zmanipuliral celoten potek volitev. Takim poskusom smo bili tudi v študentski politiki priča že večkrat.
Nazadnje se je to zgodilo prejšnji teden v Mariboru. Volitve v študentski zbor Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru so postregle z vnovičnim metanjem jajc v oči. Zakaj vnovičnim? Še ne dolgo tega so bile volitve v Študentski zbor ŠOUM. V njem so na vsak način hoteli pridobiti večino predstavniki Univerze. Ker pa hoče ŠOUM ostati od univerze neodvisna organizacija, so se volitve selile sem ter tja in po mnenju nekaterih potekale nepravilno.
Prav tisti, ki so ob volitvah v Študentski zbor ŠOUM trdili, da so bili prikrajšani za pošteno izvedene volitve, naj bi tokrat sami posegali po nedovoljenih političnih potezah. V javnost je namreč prišla anonimka študentov EPF. V njej zatrjujejo, da je bila volilna komisija nastavljena s strani prorektorja študenta Alena Vidonje ter Aleša Celcarja, ki naj bi dejansko kar sama nadzirala volitve.
Vsem študentom bi tudi morala biti omogočena enakopravna možnost predstavitve. Te možnosti po pravilniku vključujejo plakate in preostali tiskani material, študentske shode, soočenja kandidatov in oglase v študentskih občilih. Vsaka članica univerze bi morala po pravilniku določiti tudi prostor, kjer se lahko kandidati predstavijo. Tukaj so bili vsekakor v prednosti kandidati univerze, saj ima le-ta pravico do dodeljevanja dovoljenj za plakatiranje. Tudi v resnici naj bi bili na plakatih v veliki večini predstavniki univerze.
Težava je bila tudi v tajnosti volitev. Volilo se je namreč kar na pultu, vsem na očeh. Tako bi lahko komisija vsekakor vplivala na tiste študente, ki o politiki bolj malo vedo in volijo kar tako, malo za šalo. Povrhu vsega pa so anonimneže zmotila še nepravilno napisana imena na volilnih lističih, ki naj bi onemogočila eni kandidatki pravično dodelitev glasov. Zaradi vseh teh nepravilnosti so bile volitve v 2. in 3. letnik tudi prestavljene za en dan. Takrat naj bi potekale bolj umirjeno.
Kaj je konec koncev privedlo do vseh teh nepravilnosti? Želja po moči? Neke konkretne moči študentski funkcionarji ravno nimajo. Si pa lahko vsaj domišljajo, da jo imajo. Precej bolj verjetno je, da hočejo s tem prilesti neznano kam. Seveda se tako počutijo tudi nekako vzvišene nad preostalimi 'navadnimi' študenti in mislijo, kako lahko vplivajo na njih. Očitno pa je, da si nekateri te navidezne moči tako neznansko želijo, da so zanjo pripravljeni stopiti tudi na stranpota političnih mahinacij.
Dejstvo je, da se ŠOUM in univerza ne marata. No, ne marajo se njuni predstavniki, ki zato drug drugemu mečejo polena pod noge, pa kak kamen v hrbet se kdaj najde. Najdejo pa se tudi še druge politične strategije, katerih poštenost in pravičnost je dvomljiva. Res pa je, da se študentska politika v Mariboru od Machiavellija šele uči. Če bi označili univerzo kot leva, ŠOUM pa kot lisico, potem ne bodo nikdar samo eni vladali študentom v Mariboru.
Lahko pa sigurno rečemo, da se ravnajo po Hamurabijevem zakoniku, oko za oko – zob za zob. Če so namreč ob volitvah v Študentski zbor ŠOUM pobrali večino kandidati, ki si jih je želel ŠOUM, so tokrat hoteli predstavniki univerze vrniti milo za žajfo in vsaj tukaj dobiti večino. Obakrat pa so oboji zatrjevali, da so tisti drugi posegali po nepravilnih in nedovoljenih potezah. Le kdo ima prav …? Nihče ali nobeden?
Komentiral je Jure G.
Komentarji
komentiraj >>