Napovedi današnje splošne opozorilne stavke v gospodarstvu, s katero sindikati, ker na včerajšnjih dolgotrajnih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora o stavkovnih zahtevah, od delodajalcev zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, so bile slišati in videti naravnost apokaliptično. Toda ker je sedaj na začetku popoldneva že nepreklicno jasno, da ta le ne bo prinesla kaj posebej pretresljivega, se je potemtakem res potrebno vsaj vprašati, kaj torej sploh je stavka po slovensko?
Napovedi današnje splošne opozorilne stavke v gospodarstvu, s katero sindikati, ker na včerajšnjih dolgotrajnih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora o stavkovnih zahtevah, od delodajalcev zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, so bile slišati in videti naravnost apokaliptično. Izgledalo je celo, da se bo, tako kot je to običajno pri denimo italijanskih sosedih, zaradi delavskega nezadovoljstva nad premajhnimi plačami ob empirično dokazljivim naraščanjem lastniških dobičkov ali pač famozne gospodarske rasti, sploh prvič ohromila in ustavila tudi država Slovenija. Toda ker je sedaj na začetku popoldneva že nepreklicno jasno, da temu le ni bilo in da tudi do izteka današnje splošne opozorilne stavke v gospodarstvu ta le ne bo prinesla kaj posebej pretresljivega, se je potemtakem res potrebno vsaj vprašati, kaj torej sploh je stavka po slovensko?
Današnja splošna opozorilna stavka naj bi med 6 in 24. uro potekala v dejavnosti trgovine, kemični industriji, papirni industriji, komunalnih dejavnostih in varovanju, tekstilni industriji, energetiki ter v prometu in zvezah ter bi se ji naj v različnih dolžinah ter oblikah pridružilo okoli 200.000 zaposlenih, kar je gotovo dovolj, da bi država nekoliko obstala in da bi delodajalci dojeli opozorilo v pravzaprav edinem jeziku, ki ga poznajo. To je jezik kapitalskih dobičkov in izgub. Toda kot je videti je bila priložnost za kaj takega zapravljena že vnaprej, saj se zaradi kakih konkretnih posledic splošne opozorilne stavke, domačemu gostitelju vrha notranjih ministrov Evropske Unije na Brdu pri Kranju, Dragutinu Mateju, ni bilo treba kaj ekstra opravičevati svojim ministrskim kolegom.
Vzroke, da je seveda sindikalno organiziranje redno zaposlenih tako zlahka iz rok izpustilo to zgodovinsko priložnost za dejansko manifestacijo delavske solidarnosti in moči, je seveda potrebno iskati v podrobnostih, ki se jih v apokaliptičnih in za potrebe medijskega spektakla visokoleteče prirejenih napovedih ni pretirano izpostavljalo v ospredje. Splošna stavka po posameznih panogah tako med 6. in 24. uro poteka v različnih dolžinah in oblikah. Kako točno, s koliko stavkajočimi in s kakšno dolžino trajanja posamezni sindikati sporočajo tekom dneva. In seveda so interpretacije tega, kaj pravzaprav je splošna opozorilna stavka po slovensko, od podjetja do podjetja kar se da različne.
Za zdaj se tako že ve, da so čisto zares delo za nekaj ur ustavili v družbah Emo kemija Celje, Messer Slovenija, Komunali Slovenka Bistrica, Prevent, Sava, Cinkarna, Helios, Industrija usnja Vrhnika, Paloma, Elan, Alpina, Loške tovarne hladilnikov in povsem iz solidarnostnih razlogov tudi v družbi Knauf Insulation. Ostali so se, ne glede na visoke številke tako ali drugače stavkajočih, s katerimi že opletajo sindikalne centrale, tako naj bi v tej po čem pravzaprav že splošni opozorilni stavki na različne načine sodelovalo 125.742 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, večinoma oprijeli drugih, ne tako zelo legitimnih sredstev v boju za svoje pravice, pravzaprav pa za višje ter z inflacijo usklajene plače.
Tako so se prav v večini dejavnostih, katerih zaustavitev bi imela konkretne posledice na vsakdanje življenje slovenskega sočloveka, kot sta denimo dejavnost trgovine in prometa ter zvez, odločali za milejša stavkovna sredstva. Po novem smo tako bogatejši za spoznanje, da se lahko za belo stavko, ki pomeni upočasnjen način dela ob spoštovanju vseh predpisov in je običajna praksa ob stavkah zdravnikov, policistov in carinikov, odločijo celo trgovci, zaposleni v ne ve se prav točno po čem že najboljšem sosedu. Kakorkoli že, tudi ob upoštevanju vseh najmilejših in za kapitalske dobičke najmanj škodljivih interpretacij, kaj da je splošna opozorilna stavka po slovensko, golo dejstvo ostaja, da se ji je pridružilo zgolj med 20 do 25 odstotkov prodajaln v Sloveniji, za nekaj ur res zaprte pa so bile cele štiri.
Drugi bolj zaradi končne velikosti številke stavkajočih mednje prišteti delavci pa so izražali solidarnost, podpisovali peticije in izjave ter ponekod pripravili tudi krajša protestna zborovanja. Toda to je bilo tudi vse. Tako v trgovinah in bencinskih črpalkah, kot denimo na cestninskih postajah Darsa ali pač okencih pošte Slovenije, Avtobusne postaje ljubljana, Aerodroma Maribor in seveda bi pe lahko naštevali, pa je delo tudi na današnji dan splošne opozorilne stavke v Sloveniji potekalo nemoteno. V podjetjih, kjer je sodelovanje v stavki napovedala manjšina zaposlenih, so te denimo preprosto premestili v delovne izmene izven predvidenega stavkovnega časa. Sindikalne centrale sicer že poročajo tudi o prvih zabeleženih primerih pritiskov na tako ali drugače stavkajoče. Domači stavkokazi oziroma sluge slovenskega kapitala so namreč stavkajoče snemali s kamerami in fotoaparati, zbirali sezname stavkajočih ter jim na najrazličnejše načine grozili.
Takšna zamujena priložnost, če že ne popolna nezmožnost dejansko in v praksi dokazati konkretno moč slovenskih redno zaposlenih, sicer veliko pove predvsem o samem stadiju kapitalističnega sistema, kot ga v 21. stoletju živimo na Slovenskem. Pa tokrat pustimo ob strani, da se tudi v Sloveniji vedno bolj povečuje samo število pogodbeno zaposlenih brez socialnih in drugih iz rednega delovnega razmerja izhajajočih pravic, ki jih sindikati in njihove centrale, razen redkih izjem, pravzaprav sploh ne zastopajo. Današnja splošna opozorilna stavka je tako pokazala ne zgolj na to, kako zelo različno se da koncept stavke v strahu pred izgubo delovnega mesta sploh interpretirati, pač pa predvsem na to, da je razvojni stadij kapitalistične ureditve na Slovenskem, kot jo imamo in poznamo, povsem primerljiv s časi začetkov bojev za delavske pravice v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. Tako to gre.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s retoričnim vprašanjem, kaj je stavka po slovensko v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>