Če se peljete po Baragovi ulici v smeri proti Žalam, lahko na telovadnici pedagoške fakultete zasledite ponosen napis: "Mt, diplomiru sm!!" Kaj se bo v bodoče dogajalo z diplomami in podiplomskim študijem, smo poskušali izvedeti na javni razpravi "Kdo nam bo plačal magisterij?".
Če se peljete po Baragovi ulici v smeri proti Žalam, lahko na telovadnici pedagoške fakultete zasledite ponosen napis: "Mt, diplomiru sm!!" Kaj se bo v bodoče dogajalo z diplomami in podiplomskim študijem, smo poskušali izvedeti na javni razpravi "Kdo nam bo plačal magisterij?". V pripravi je tudi nova uredba o financiranju visokega šolstva 2009−2013. Ta naj bi razrešila polemike tudi glede Bolonjske deklaracije iz leta 1999, katere podpisnica je tudi Slovenija. Glavna težava je, seveda, pri financiranju. To je tisto večno jadikovanje, od kod vzeti denar za to in ono.
Razprava je potekala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zato smo tudi pričakovali strokovne in jasne razjasnitve problemov, tudi finančnih. Namesto jasnih odgovorov pa smo dobili bore malo uporabnih povratnih informacij, nekaterih nerazjasnenih vprašanj pa se sodelujoči sploh niso dotaknili. Že pred začetkom razprave je bilo veliko sproščenih pogovorov med sodelujočimi, kar je dalo misliti. Iz teh sproščenih pogovorov se je nato razvila debata, ki pa se je sprevrgla v naštevanje dejstev iz ene in dejstev iz druge strani, konkretnih odgovorov pa nekako ni uspela podati.
Slovenija trenutno ni konkurenčna država, kar se tiče visokega šolstva. Sicer namenja 1,3 odstotka BDP, kar pomeni, da smo nekje v povprečju EU. Vendar pa je v tej vsoti všteta tudi socialna podpora študentom, povprečje pa seveda upošteva tudi manj razvite države EU. Glede tega se po besedah dr. Mramorja sploh ne moremo primerjati z nordijskimi državami, kaj šele z ZDA, ki za visoko šolstvo bojda namenjajo kar 3,2% BDP.
Država trenutno daje 250 milijonov evrov za 157 dodiplomskih programov. Ti v povprečju, če ne upoštevamo ponavljalcev, pavzerjev in podobno, trajajo 3,74 leta. Novela zakona pa predvideva financiranje prve in druge bolonjske stopnje, ti dve skupaj pa trajata pet let. Vendar pa se količina financiranja ne zvišuje, temveč, kot trdi dr. Gaber, celo zmanjšuje. Zato je veliko vprašanje, od kod vzeti denar za primerno financiranje vseh petih let bolonjske prve in druge stopnje.
Vsekakor ni mogoče vzeti od tam, kjer je že tako ali tako premalo. Pa vendarle je dr. Mramor vztrajal pri tej točki. Izpostavil je po njegovem pereč problem prevelikega financiranja osnovnih šol. To naj bi bilo za 40% nad povprečjem EU, medtem ko je financiranje visokega šolstva za 30 odstotnih točk pod povprečjem. Na tem mestu je vskočila mag. Helena Kamnar, ki je izpostavila problem razporejanja financiranja, saj je v to všteta tudi infrastruktura in podobno.
Seveda ni šlo brez metanja krivde tudi na zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Ta je po Lesjakovih besedah zelo nenaklonjena bolonjskim reformam. Medtem ko je na primorski in mariborski univerzi že velika večina programov bolonjskih, se ljubljanska oklepa svojega starega sistema. Najbrž kar upravičeno, saj se ji bo s to reformo precej zmanjšal delež kolača.
Z dodatnimi sredstvi je vedno križ. Še posebno, če ni dovolj niti osnovnih. Le od kod bo država vzela sredstva za tako pomemben socialni dejavnik razvitosti, kot je visokošolska izobrazba? Lahko vam povemo, da zagotovo ne iz vojaškega deleža kolača. Dr. Gaber pa je tudi odločno proti temu, da bi se vzelo iz šolstva. In vendarle je le on podal konkreten odgovor, kdaj in kako bi se dalo rešiti nastal položaj.
Ali bo Svetu RS za visoko šolstvo uspelo uskladiti nasprotne poglede in rešiti nastal položaj, bo, upajmo, pokazal čas. Čeprav je malo verjetno, da bodo rešitve primerne za vse. Vseeno pa sekretar dr. Lesjak zagotavlja, da bosta tako prva kot tudi druga stopnja plačani s strani države, se pravi davkoplačevalcev. Vendar bo to veljalo le za tiste, ki bodo študij končali v rednih rokih, brez ponavljanj in pavziranj. Če je šla do zdaj propaganda v smer čim manjšega osipa, bo najbrž zato zdaj ravno obratno. Kdor pije, ta plača. Kdor pa bo pil znanje, pa baje ne bo rabil plačati.
Pereča vprašanja o podiplomskem študiju je spremljal Jure G.
Komentarji
komentiraj >>