... navskrižne informacije o ravnanju policije in protestnikov v Tibetu se širijo ...
... Mehika obeležuje 70. obletnico nacionalizacije naftne industrije, kar razvnema strasti ...
... Bush ponovno apelira na Kongres, da sprejme prostotrgovinski sporazum s Kolumbijo ...
... Zimbabwe ne izpolnjuje demokratskih obligacij pred predsedniškimi volitvami ...
... državni uslužbenci v Grčiji imajo generalno stavko zaradi napovedanih reform pokojninskega sistema ...
NAPOVEDNIK
Rusi so odprli kliniko za milijonarje in to ne za tiste, ki imajo milijon dolarjev na računu, ampak nekaj deset milijonov. Zdravniška klinika bo videti kot luksuzen hotel s petimi zvezdicami, kjer bo lahko bivalo samo 50 pacientov naenkrat, strežba pa bo temu primerna. Seveda pa lastniki klinike upajo, da se pri njih ne bodo zdravili samo Rusi, ki so neznansko obogateli med tranzicijo, ampak da bodo privabili tudi 'goste' iz tujine, čeprav na Zahodu že obstaja nekaj luksuznih klinik, ki jim konkurenca, roko na srce, ne znižuje cene storitev.
In če hočemo dejati, da ne gre za razslojevanje ljudi pri zdravstveni oskrbi, potem gre to takole: ti ljudje zaradi svojega premoženja veliko prispevajo v državni proračun in sklade, ki upravljajo z denarjem za zdravstveno zavarovanje. To, da imajo premoženje nekje, kjer so davki nizki in informacije tajne, ni pomembno. Nadalje, ker oni tako veliko prispevajo v proračun, so zato zaslužni, da splošno zdravstvo sploh obratuje in da so ljudem z nizkim osebnim proračunom dostopne zdravniške storitve in vse moderne aparature. Da niti ne govorimo o davku na luksuz. Da pa še to ni vse, pove dejstvo, da ravno te bogataši investirajo in vzpodbujajo raziskave, ki izboljšujejo zdravstveni sistem. Če vemo, kakšno je stanje le-tega v Rusiji, potem je absurdno odpirati klinike za multimilijonarje, razen če verjamete, da bo to pripomoglo k splošnemu standardu, ali pa če trdite, da si revni itak ne zaslužijo dobre zdravstvene oskrbe.
Poslušate off program Radia Študent brez luksuznih klinik!
OFF PROGRAM
Po poročanju kitajskih državnih medijev naj bi se več kot sto protestnikov v Tibetu predalo policiji, ki jim je za prostovoljno izročitev dala čas do ponedeljka ponoči, medtem ko je vsem tistim, ki se nočejo predati, napovedala brezkompromisen boj. S tem pa se poslužuje vseh metod, med drugim tudi preiskovanja stanovanj. Po protestih, ki jih je zaznamovalo nasilje, pa prihajajo od kitajskih oblasti in aktivistov navzkrižne informacije. Medtem ko prvi trdijo, da je bilo ubitih trinajst ljudi s strani protestnikov, drugi pravijo, da je policija tudi po demonstracijah ubila veliko ljudi in da so včasih napadali kar vse povprek. Tujim novinarjem za zdaj vstop v tibetansko prestolnico Lhasa ni dovoljen, dalajlama pa poziva mednarodno javnost, da razišče vzroke za nasilje in demonstracije.
Mehika praznuje 70. obletnico nacionalizacije nafte, kar simbolizira državna naftna firma Pemex. Pri tem pa se spet razvnemajo strasti, saj predsednik Felipe Calderon, ki je zaveznik z Združenimi državami Amerike, poziva k večji vlogi privatnega sektorja v naftni industriji, kar naj bi dvignilo produkcijo. Temu se upirajo delavci in pa vodja levičarjev Lopez Obrador, ki pravijo, da bi vdor privatnega sektorja zmanjšal suverenost Mehike in prinesel slabše življenjske pogoje, kar Mehičani že zdaj občutijo zaradi sporazuma NAFTA. Sicer je bila ta srednjeameriška država v letu 2006 šesti največji producent nafte, medtem ko Pemex navrže v državni proračun štirideset odstotkov. Dilema ostaja, saj bi lahko Pemex z boljšo tehnologijo črpal več, a za čigav profit in interes.
Ravno to vprašanje pa se odpira ob ponovnih pozivih ameriškega predsednika Georgea Busha kongresu, naj odobri prostotrgovinski sporazum s Kolumbijo. Po mnenju Busha bi bilo to dobro tako za gospodarstvo Združenih držav kot tudi za varnostno politiko. Pozivi Busha prihajajo ravno po tem, ko se je zaostrila kriza med Kolumbijo, Venezuelo in Ekvadorjem zaradi vdora kolumbijske vojske na ozemlje Ekvadorja, tam so namreč ubili enega izmed voditeljev levičarske aktivistične skupine FARC. Bush pa pri vsem tem omenja boj Kolumbije proti terorizmu in posestnikom kokainskih plantaž, zaradi česar je ta država veliki prijatelj njegove baje najbolj svobodne države na svetu. Sprejetje sporazuma je odvisno od demokratske stranke, ki pa pravi, da mora ameriška oblast najprej zaščititi svoje delavce, ki bi jih ta sporazum lahko prizadel.
Vedno bolj omadeževan je Zimbabve pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 29. marca, saj po poročilih tako mednarodnih kot lokalnih nevladnih organizacij ne zagotavlja demokratičnih načel, ki morajo spremljati volitve. Tako se pod vladavino Roberta Mugabeja zastraševanja opozicijskih vodij stopnjujejo, medtem ko je po poročilih »Zimbabwe Election support network« država veliko več volišč namestila na podeželju, kjer ima Mugabe večjo podporo, kar bi naj urbanim naseljem zmanjšalo možnost glasovanja. V volilnih registrih pa so tudi našli ljudi, ki so mrtvi že trideset let. Ostaja pa dnevnik prestolnice Harare nespremenjen: zaradi inflacije morate za eno jajce odšteti 3,5 milijona tamkajšnjih dolarjev.
Zaradi napovedanih reform pokojninskega sistema poteka generalna stavka v Grčiji, ki je ena največjih v zadnjih desetletjih. Stavka je paralizirala javni promet, luke, šole, banke in druge inštitucije. Grški parlament naj bi o reformi glasoval jutri na predlog konservativcev, ta pa bi odstranila večino predčasnih upokojenskih shem, združila upokojenske sklade ter zaprla dodatne penzije. Nov zakon bi po mnenju sindikatov prizadel vse delavce, še posebno pa mlade, ki vstopajo na delovni trg in bi jih pričakali novi pogoji, je dejal eden izmed vodilnih grških sindikalistov Yiannis Panagopulus. Slovenski sindikati se bodo od grških lahko še dolga leta zgolj učili.
Je pa po prekinitvi pogovorov z italijanskimi sindikati ogrožen prevzem letalskega prevoznika naše zahodne sosede Alitalia s strani francosko-nizozemske družbe Air France-KLM. Glavna prepreka je množično zmanjšanje delovnih mest, ki bi nastalo ob prevzemu, saj bi domnevno ukinili več kot 7000 služb od sedanjih 19.000. Glede prevzema si ni enotna tudi vlada v odhodu Romana Prodija, saj minister Tommaso Schioppa podpira prodajo, ker da lahko samo ta Alitalio reši pred bankrotom, medtem ko minister za promet Alessandro Bianchi prevzemno ponudbo kritizira, saj naj bi vsebovala neprijetne določbe. Gre za prodajo 49,9-odstotnega državnega deleža, z njo pa se mora strinjati tudi devet sindikatov, ki so udeleženi v pogajanjih.
Hrvaška, Bolgarija in Madžarska – ki vse mejijo s Srbijo - so objavile skupno izjavo o nameravanem priznanju Kosova. V izjavi so poudarili, da bodo to odločitev sprejeli zaradi propadlih prizadevanj mednarodne skupnosti za rešitev prihodnjega statusa Kosova, ki bi temeljila na dogovoru med Prištino in Beogradom. Države so sicer izrazile upanje za nadaljevanje dobrih med-sosedskih odnosov s Srbijo, medtem ko je izjavo že kritiziral srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki ponavlja, da vsaka država s priznanjem Kosova krši mednarodno pravo ter tri sosede s tem opozoril, da ne morejo računati na dobre med-sosedske odnose. Hrvaška in Madžarska naj bi samostojnost Kosova v parlamentu priznali še danes, Bolgarija pa jutri.
Off je pripravil Urh, sledi pa Neuro-moment Tomaža Z.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >> Re: OFF grške generalne stavke
bojan 02 [19/03/2008]
hahaha ne morem verjet!
odgovori >>
Re: OFF grške generalne stavke
bojan [19/03/2008]
Haha, Urh nima nobene izjave.
odgovori >>