Mineva peta obletnica okupacije Iraka, ki jo je med drugim zaznamovala širša razprava o dejanskih stroških iraške vojne, ki jih bodo morale prihodnje generacije ameriških prebivalcev odplačevati še desetletja. Stroški vojne so tako enormni, da se nekateri od že vnaprej zadolženih davkoplačevalcev še rodili niso.
Trenutni ameriški podpredsednik Dick Cheney je leta 1994 v intervjuju za ameriško medijsko hišo C-SPAN pozitivno komentiral odločitev prejšnjega predsednika Georgea Busha starejšega, da v zalivski vojni ni okupiral Bagdada. Cheney je dejansko potencialno zasedbo Iraka primerjal z močvirjem, torej terenom, v katerem lahko hitro obtičiš. Poslušajmo:
Mineva peta obletnica okupacije Iraka, ki jo je med drugim zaznamovala širša razprava o dejanskih stroških iraške vojne, ki jih bodo morale prihodnje generacije ameriških prebivalcev odplačevati še desetletja. Stroški vojne so tako enormni, da se nekateri od že vnaprej zadolženih davkoplačevalcev še rodili niso. Joseph Stiglitz in Linda Bilmes sta v svoji knjigi The three trillion dollar war - dobiti se jo da že tudi pri nas – zapisala, da je ob vseh rekah krvi, ki se zlivajo po Iraku, občutljivo govoriti o ekonomskih stroških, vendar je slednje tudi treba vzeti v ozir, saj so finančne ter gospodarske posledice očitne že na globalni ravni.
Busheva administracija je pred invazijo marca 2003 vojno pri svojih državljanih kupovala tudi z obljubo, da se bo v bistvu sama plačala, in sicer z iraško nafto. Realni stroški naj ne bi presegli meje 50 milijard dolarjev. Tu je šlo za grobo zavajanje in sleparjenje. Vzemimo v ozir podatke o prvi zalivski vojni z leta 1991, ki je trajala dva meseca, ubitih je bilo 148 ameriških vojakov, ranjenih pa 467. Ti dve statistiki zajemata žrtve direktnih spopadov, medtem ko število psihološko prizadetih segajo v deset tisoče. Američani za oskrbo teh veteranov zalivske vojne plačujejo skoraj pet milijard dolarjev na leto. Ta številka ne vsebuje stroškov medinskih raziskav o tako imenovanem zalivskem sindromu in stroškov ameriških vojaških baz v Kuvajtu.
Koliko bo stala trenutna vojna, je v bistvu nemogoče napovedati, ker se še ne ve, koliko časa bo trajala, a že zdajšnji stroški se po Stiglitzovih ocenah vrtijo okrog treh trilijonov dolarjev. Prisluhnimo kolažu zbranih izjav izpred začetka invazije. Nastopajo takratni obrambni minister Donald Rumsfeld, njegov namestnik Paul Wolfowitz in Pentagonovi generali.
Zdaj pa prisluhnimo intervjuju z Josephom Stiglitzem, ki ga je dal za britanski BBC.
Seveda trenutna administracija še naprej manipulira z dejanskimi stroški okupacije Iraka, kar je, denimo, postalo zelo očitno v verbalnih spopadih med predsednikom Bushem ter kongresom ob nedavnem sprejemanju še enega v seriji zajetnih proračunov stroškov vojne. Številni vodilni predstavniki glavnih dveh političnih struj v ZDA skoraj brez sramu manipulirajo s stroški vojne, tudi če govorijo o svojih lastnih vojakih. Poslušajmo besedni dvoboj med republikancem Cheneyjem in demokratom Johnom Edwardsom.
A stvari se ne končajo tu. Eden izmed vrtoglavih stroškov vojne bo tudi izgradnja največje ambasade na svetu v Bagdadu.
Ameriški predsednik George Bush je pred par dnevi javnosti priznal, da je Amerika soočena z izzivi, pri čemer se je nanašal na ekonomsko bolehanje države. Seveda v govoru ni uporabil nekdaj tako priljubljene besede: Irak.
Ne gre pa zgolj za pešanje ameriškega gospodarstva, temveč tudi za to, da se na globalni ravni centri moči zaradi iraške vojne premikajo od zahoda proti vzhodu, je prepričan Joseph Stiglitz.
Če smo pošteni, Stiglitz in drugi ekonomsko-finančni strokovnjaki niso ravno odkrili nekaj posebno novega. Zadnja iraška vojna se sicer od prejšnjih razlikuje po marsičem in bo za ZDA dolgoročno gledano katastrofalna, vendar bistvo ameriških vojnih pohodov je pred petnajstimi leti odlično razkrinkal znani stand-up komik George Carlin. Pa naj ima zadnjo besedo:
ODPOVED: Kultivator so s skupnimi močmi pripravili Matej J., Erik in YouTube.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>