... Zimbabvejskemu predsedniku Robertu Mugabeju se maje stolček...
... Vladna kriza v Bosni in Hercegovini zaradi zakona o reformi policije...
... Hindujski skrajneži v Nepalu napadli džamijo, budistični menihi pa Kitajsko ambasado...
... Kitajska opozarja EU...
... Turški državni tožilci za ukinitev vladajoče stranke in prepoved upravljanja funkcije njenim pripadnikom...
NAPOVEDNIK
V Mariboru in okolici že več tednov med vikendi parkirišča in razne prazne kotičke, polnijo tovornjaki, ki ne smejo več voziti od Maribora do Dolge vasi. Oblastniki so s tem zagotovili vsaj par mirno prespanih noči ter malo manj izpušnega in hrupnega onesnaževanja v slovenskih odročnih krajih. Je pa zato prekipelo Mariborčanom, nekemu heroju pa celo toliko, da se je lotil tovornjakov sistematično ter povzročil za več deset tisoč evrov škode. Po tovornjakih je delal vreznine ter trgal ponjave, ničesar pa ni odtujil.
Tudi nemški oblastniki v baročnem mestecu Staufen, so želeli razveseliti svoje prebivalce. Odločili so za inovativen pristop k pridobivanju zelene energije, ter izvrtali več kot sto metrov globoke jaške za pridobivanje geo-termalne energije. Okolju popolnoma prijazno pridobivanje energije pa se je sprevrglo v paniko in nezadovoljstvo prebivalcev. Projekt se je končal prav klavrno, saj se je center mesta pogrezni, obrobni deli pa povzdignili. O gmotni škodi se še ne govori, saj se pogrezanje in rast še nista končala.
PROGRAM
V Zimbabveju so potekale predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve. Po prvih delnih uradnih rezultatih je v vodstvu opozicijska stranka Gibanje za demokratično spremembo, sledi pa ji Mugabejeva Zimbabvejska afriška narodna zveza - Patriotska fronta. Preostali rezultati še niso znani, a opozicijski vodja Makoni trdi, da je na predsedniških volitvah prejel večino glasov, ter da je s tem Mugabejeve ere konec. Vladni predstavnik Makonija opozarja naj počaka na uradne rezultate, sicer bodo izjave pojmovali kot poskus coup d'etata in ve se kako se na tovrstne poskuse odgovarja. Sicer je bila volilna udeležba nizka, štirideset do petinštirideset odstotna. Mednarodnih opazovalcev volitev ni bilo.
Predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špirić ponovno grozi z odstopom. Letos je že odstopil ter s tem ustvaril vladno krizo, ki se je končala z njegovo vrnitvijo na funkcijo. Tokrat spet grozi z odstopom in posledično bi razpadla tudi že tako krha koalicija, saj parlament ugovarja sprejemu zakona o reformi policije, ki pa še zdaleč ni tako rigorozen kot je bilo sprva mišljeno. Delo policijskih služb na državni ravni bi se delno usklajeval. Še zmeraj pa ne bi bistveno posegal v policijske strukture dveh entitet. V primeru, da parlament zakon sprejme, Špirić ostane, Bosna in Hercegovina pa podpiše sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z Evropsko unijo.
V jugovzhodnem delu Nepala, v mestu Biratnagar so med večerno molitvijo odjeknile eksplozije v džamiji in ubile dva vernika. Za napad je odgovorna Hinduistična ekstremistična skupina imenovana Nepalska obrambna vojska, ki se bori za ohranitev tisočletne nepalske tradicije, kot hinduistične države. Parlament je leta 2006 Nepal proglasil za sekularno držao, ekstremisti pa napovedujejo nove napade saj se ne morejo sprijaznit z odločitvijo parlamenta.
V glavnem mestu Nepala pa so budistični menihi v civilu napadli kitajsko ambasado. Kathmandujska policija je aretirala več kot sto protestnikov in nasploh uvedla politiko brez tolerance do demonstrantov. Združeni narodi ugovarjajo početju represivnih sil, ter opozarjajo na mednarodno uveljavljeno pravico po prostem zborovanju in mirnem protestu, pravice, katerih podpisnica je tudi Nepalska država. Nepalska vlada odgovarja, da protestov ne more dovoliti saj sprejema Tibet, kot integralni del Kitajske.
Medtem pa je Kitajsko zunanje ministrstvo izrazilo močno nezadovoljstvo glede skupne izjave zunanjih ministrov EU, spisano na srečanju na Brdu pri Kranju, ki izraža zaskrbljenost zaradi razmer v Tibetu, ne omenja pa olimpijskih iger. Kitajska opozarja, da gre za vmešavanje v njene notranje zadeve.
Turško ustavno sodišče odloča o predlogu glavnega tožilca za sojenje vladajoči stranki AKP zaradi njenih »anti-sekularnik dejavnosti«. Obenem tudi poziva k prepovedi udejstvovanja v politiki večini njenih pripadnikov, med drugim tudi predsedniku vlade Recepu Tayyipu Erdoganu in predsedniku države Abdullahu Gϋlu. Glavni tožilec v obtožbi opozarja na strankino Islamsko agendo in navaja vrsto primerov, ki to potrjuje, kot na primer nošnja rut, ki je sedaj dovoljena tudi na univerzah. Kakorkoli že, vladajoča stranka je na zadnjih volitvah prejela sedeminštirideset odstotno podporo, njeni ukrepi pri zagotavljanju verske svobode pa uživajo odobravanje s strani večine.
Venezuela je pričela z novo vojaško operacijo proti preprodaji prepovedanih drog. Po kritikah s strani ZDA, da Venezuela ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti pri zatiranju proizvodnje in preprodaje ilegalnih substanc, želi vlada dokazti svojo zavezanost mednarodnemu redu. S preleti po odročnih delih Venezuele so odkrili 157 pristajalnih stez, ki jih prekupčevalci uporabljajo za transport kokaina iz Kolumbije v Venezuelo in nato dalje v Karibska otočja in zahodno Afriko. Venezuela, ki je po besedah ZDA najpomembnejša tranzitna točka kokaina v zahodni hemisferi, bo v prihodnjih tednih bombardirala pristajalne steze.
Off program je pripravil Matej J
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>