Skabina recenzira vrnitev legendarnih Niet in nastop Indust Bag na Orto festu ... (v celoti!)
OTVORITEV ORTO FESTA 2008 – PREPOROD, INDUST BAG, NIET
* Kot verjetno veste, se je včeraj začel letošnji Orto fest, ki bo kot ponavadi trajal cel mesec. Otvoritev in zaključek takšnega dogajanja naj bi bila nekaj posebnega in z zagotovostjo lahko trdim, da jim je z otvoritvijo uspelo! Uspelo jim je namreč to, kar se je sfižilo organizatorjem velike vrnitve Pankrtov v Tivoliji – na oder so postavili legendarne Niete.
Še pred Nieti pa je oder zasedel mariborski Preporod, ki je s svojim novovalovsko punkersko bluzerskim rokom, pa tudi kakšnim štajerskim štosom vmes, spravil v dobro voljo kar nekaj takrat še ne preštevilnega poslušalstva. Še malo bolj so jih z direktno v pekel ali pa bog-si-ga-vedi-kam drvečim rokenrolom zagreli Indust bag. Toda ta recenzija se ne bo preveč ustavljala pri prvih dveh bendih – ne zato, ker jih ne bi marala ali podcenjevala, pač pa zato, ker je bilo tisto, kar je sledilo, ta večer najpomembnejše!...Niet!
Za kar nekaj ljudi vem, ki je karto za tivolski koncert kupilo ravno zaradi njih in je bilo potem seveda precej razočaranih, ko so bili odpovedani. Vsaka generacija ima pač svoje heroje. Moji so recimo bili Niet. Pri petnajstih, ko je bil ves svet popolnoma črn, ko me fant, ki sem si ga nagledala sploh ni opazil, in ko sem gledala starše garati cele dneve brez perspektive, so bili Niet eden tistih bendov, ki mi je pomagal – v liriki katerega sem našla sopotnika, sotrpina in na srečo tudi pogum upreti se melanholiji obupa in depresiji. Tako, pozitivno, so na srečo vplivali name. Zaradi temačnosti besedil bi bilo lahko kaj hitro drugače. In če sodimo po srečnih obrazih včeraj na koncertu, sem prepričana, da nisem edina. Če ne bi bilo žagarskih zvokov in depresivnih tem na odru, bi človek pomislil, da je na koncertu, na katerem se poje samo o ljubezni, sreči…o svetlih stvareh, kajti veliko obrazov je bilo prav blaženih. Nezadovoljnih nisem zasledila. Popolna kontradikcija med besedili in občutjem – ali tudi v največji temini je možno najti nekaj pozitivnega. Jaz sem to pozitivno našla pri petnajstih in kadarkoli slišim Niet, najdem to znova in včeraj je bilo pozitivno naravnost magično tudi že zaradi tega, ker je združilo toliko različnih generacij v ljubezni do tega enkratnega benda.
Včerajšnji koncert Nietov je v meni do konca podrl še zadnji kanček dvoma o reunionih – do katerih sem bila nekoč precej skeptična. Predvsem zato, ker sem preveč poslušala tiste iz »starih dni«, ki jim ni všeč, da je svet šel naprej, da bendi po letih premora nikoli več niso isti in tako naprej. Že res, kaj pa možnost mlajših generacij, da te bende sphoh vidijo? In starejših, da jih vidijo ponovno? Ok! Zahtevati od benda, da po dvajsetih letih (ali kakršna koli že je ta številka vmes) zveni kot takrat na začetku, bi bilo že kar malo neumestno. Nekateri še na dveh koncertih ne znajo zveneti enako. In tehnika se je zamenjala – hreščanja in slabega zvoka ni. Groza! Zdaj pa bend zveni preveč čisto, polikano! Ampak, če gre človek na koncert neobremenjen in z veseljem, da bo slišal svoje heroje, potem ga to sploh ne moti – razen, če ga ti res na polno ne biksajo. Nieti so včeraj svoj koncert izpeljali čisto solidno in publiko na čase spravili celo v evforijo. Seveda smo znali vsa besedila in se zraven drli na vsa grla…ali pa malo manj. Seveda smo vsi pogrešali Primoža in moja girl power stran še posebej Tanjo, vendar se mi zdi, da smo bili kar zadovoljni z novo vokalno izbiro fanta, ki so si ga menda izposodili pri skupini Prisluhnimo tišini.
Kako dolg je bil včerajšnji nastop Nietov, ne vem – čas je med nastopom izgubil svojo vlogo. Slišali smo kar nekaj svojih najljubših komadov, lahko bi jih še kaj. Vendar mislim, da nam tudi še enkrat daljši nastop ne bi bil dovolj. Po dvajsetih letih odsotnosti je to razumljivo tako za nas, ki jih nikoli nismo videli v originalni postavi, ker smo se rodili prepozno, kot tudi za one, ki so jih.
Za zaključek se lahko torej le zahvalim Nietom za prekrasno izkušnjo, super koncert, v katerem so nekateri sicer pogrešali še našpičenost kitar, jaz pa nič, ker sem se odločila, da grem na koncert uživat glazbo enega izmed najpomembnejših bendov moje mladosti in dni vse do danes, ne pa secirat njihovih rifov. Aja pa še to – O!Kult zdaj je vrsta na vas – in če vaš basist nima časa, dobite mojo telefonsko na Radiu Študent. ;)
Z ljubeznijo do Niet recenzirala blažena sKabina
pripravila Skabina
Komentarji
komentiraj >> Re: Niet & Indust Bag !!!
kreten [02/04/2008]
najprej čestitke za super članek, ob njegovem prebiranju sem dobil občutek kot bi ga pisal sam, samo tam pri girl power je rahla izjema
tudi jaz sem šel na koncert zgolj in samo uživat in si nisem hotel postavljati nobenih pričakovanj, koncert je tudi meni minil prehitro ampak že dejstvo da sem videl in slišal v živo idole, nekega prejšnjega obdobja mojega življenja, mi je popolnoma dovolj
upam da se vidmo na kakšnjem njihovem naslednjem koncertu
odgovori >>