Torek, 15. 4. 2008
JureG
Ob 60. obletnici delovanja Akademske folklorne skupine France Marolt smo se pogovarjali z njenim umetniškim vodjo Mirkom Ramovšem.
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani letos praznuje svojo 60. obletnico delovanja. V tem obdobju se je marsikaj spremenilo, tako v družbi kot v sami percepciji ljudskega izročila. Za predstavnike AFS France Marolt je poglavitna metoda ohranjanja tradicije prikaz le-te skozi ples in glasbo. Ohranjanje kulturnih korenin je danes, v svetu globalizacije, vsekakor pomembno. Se morda sprašujete, zakaj? Le poglejte, kam drvi naša kultura. V tujino, da bi tam zasadila svojo korenino, pa čeprav so korenine pri nas sadili predvsem drugi.
Pomembnosti ohranjanja slovenske tradicije se zavedajo tudi v ŠOU v Ljubljani. Ta namreč že nekaj časa sodeluje z Akademsko folklorno skupino France Marolt. Razlog za to je preprost. Glasbena in plesna skupina potrebuje člane, ki bi s svojim udejstvovanjem prispevali k ohranjanju slovenske ljudske glasbe in plesa. Mlado, sveže meso, ki ga povrhu še zanimajo korenine, pa je najlažje najti med študenti, ki so v prestolnici nabrani z vseh vetrov.
Marsikdo bi seveda lahko rekel, češ, saj pa nimamo svoje kulture, saj smo vse prevzeli od Nemcev in Avstrijcev. Vendar temu ni čisto tako. V multikulturnem svetu se kulture mešajo in postajajo eno, vendar se pri tem izoblikujejo v svojstvene izvedbe. Vsekakor se okrog slovenskega izročila v obliki glasbe in plesa ovija nemalo stereotipov. Nekaj teh smo skušali preseči v pogovoru z umetniškim vodjo AFS France Marolt, etnokoreologom Mirkom Ramovšem.
Koreninice slovenske folklore je izkopaval Jure G.
Komentarji
komentiraj >>