Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF vernih čebel! (3928 bralcev)
Torek, 29. 4. 2008
Boris V.



... CIA trdi, da je imela Sirija zmogljivosti za eno ali dve jedrski bombi ...
... Vodja upornikov v Vzhodnem Timorju se je predal ...
... Že prve zaporne kazni za udeležence protestov v Tibetu ...
... Na sojenje čaka tudi Tariq Aziz, bivši iraški zunanji minister ...
... Državni svet bo odločal o vetu na kazenski zakonik ...
OFF NAPOVEDNIK

Vera nikakor ni le domena ljudi. Če ste mislili to, očitno podcenjujete živali in jim ne pripisujete duše. Mi je sicer ne pripisujemo niti ljudem, drugačnega mnenja pa je 58-letni srbski čebelar Slobodan Jeftić iz Starega Kostolca. Slobo je tako globoko zabredel v religiozni živi pesek, da je za svoje čebele izdelal posebne panje, ki so oblikovani kot samostani in pravoslavne cerkve. Srbski gospodar čebel je prepričan, da imajo tudi čebele dušo in jim je treba omogočiti, da tudi one hodijo v cerkev. Tako je, kot pravi, lahko združil dve največji ljubezni svojega življenja, torej čebelarjenje in vero. Slobodan Jeftić pravi, da je s tem poskrbel tudi za njihovo dušo, ne zgolj za življenjski prostor. Mimogrede, vsaka podobnost Jeftića s Peterletom je le naključje.

Slobo bi moral svoje čebele najprej vprašati, katere veroizpovedi sploh so, preden je zgradil pravoslavne templje. Morda so muslimanke ali budistke, morda so zaprisegle zvestobo Vatikanu ali pa dvomijo v obstoj kakršnegakoli božanstva. Kakorkoli, verjetnost, da se bodo čebele v svojih novih panjih kaj bolje počutile, je majhna. Veliko bolj verjetno je, da je Slobodan Jeftić svoje čebele podredil verski indoktrinaciji, za kar bo morda plačal z nizko kvaliteto medu. Mi upamo, da bo tako.

Berete pikajoč OFF PROGRAM Radia Študent!

OFF PROGRAM

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIA Michael Hayden je izjavil, da je imela Sirija zmogljivosti za proizvodnjo jedrskega materiala, ki bi zadostovala za eno do dve jedrski bombi. Seveda pa se to ne bo moglo nikoli potrditi, saj je poslopje, ki naj bi bilo sirski jedrski reaktor, že septembra lani v zračnem napadu uničila izraelska vojska. Ameriške oblasti trdijo, da je bil reaktor zgrajen po vzoru severnokorejskega reaktorja v Yongbyonu. CIA naj bi imela več deset fotografij tako notranjosti kot zunanjosti reaktorja, vendar jih ni delila z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, saj naj bi tako lahko ogrozila Izrael. Generalni direktor agencije Mohamed El Baradej je kritiziral tako Izrael kot Združene države.

Nihče iz Izraela ali ZDA zaradi bombardiranja Sirije ne bo prišel pred sodišče, tega privilegija pa nima Tariq Aziz, bivši iraški zunanji minister. Sodilo se mu bo zaradi usmrtitve okoli štiridesetih bagdadskih trgovcev leta 1992. Trgovci so bili obtoženi dvigovanja cen hrane v času, ko je bil Irak pod mednarodnimi sankcijami, in obsojeni na smrt po hitrem postopku. Azizov sin svojega očeta brani in pravi, da ga v času zločina sploh ni bilo v državi in da ga ni tožila niti ena družina umrlih. Sodnik na sojenju bo preverjeno kakovosten za tožilce, saj je prav on obsodil Sadama Huseina na smrt.

Prve kazni pa so bile že izrečene tudi vpletenim v proteste v Tibetu. Sodišče v Lhasi je sedemnajst obtoženih za sodelovanje v marčevskih protestih in nemirih obsodilo na zaporne kazni od treh let do dosmrtne ječe. Ni še znano, koliko ljudi sploh še čaka na soočanje pred sodišči. Tibetanski podatki govorijo o aretacijah več kot dva tisoč ljudi, kitajska stran pa govori o štiristo aretiranih samo v Lhasi. Razlikujejo se tudi podatki glede smrtnih žrtev. Tibetanci pravijo, da je bilo ubitih več kot sto petdeset ljudi, druga stran pa je bolj zadržana in pravi, da so ubijali protestniki in še to le kakih osemnajst civilistov in dva policista.

Prelomna novica prihaja iz Vzhodnega Timorja. Gastao Salsinha, vodja tamkajšnjih upornikov in enajst njegovih kompanjonov, so se predali oblastem v prestolnici Dili. Omenjena skupina upornikov je obtožena poskusa atentata na predsednika Vzhodnega Timorja, Joseja Ramosa Horte, ki je napad preživel in se pred kratkim vrnil iz Avstralije, kjer se je zdravil. Namestnik predsednika vlade, Jose Luis Guterres, je oznanil, da je upor tako končan, zdaj pa jih morajo vse pripeljati pred roko pravice. Upor, ki je trajal od leta 2006, je sprožila odločitev takratnega premierja Marija Alkatirija, da odpusti šeststo pripadnikov vojske.

V Mozambiku strah in trepet predstavlja ravno policija. Vsaj po mnenju organizacije Amnesty International, ki je objavila poročilo, v katerem piše, da izgleda, da mozambiška policija misli, da ima pravico ubijati. Amnesty International pravi, da se je policija odločila na rastoči kriminal pogosto odgovoriti s skrajno silo, vendar zato nikoli nihče ne odgovarja. Organizacija opozarja na primer Afonsa Penicele, ki so policisti odvlekli iz doma, ga pretepli, ustrelili v vrat in zažgali, vendar je Penicela umrl šele v bolnišnici in tako povedal, kdo mu je to storil. Mozambiška policija tako ni le brutalna, ampak očitno tudi nesposobna. Če so trditve Amnesty International seveda resnične.

Poglejmo še dogajanje doma. Državni svetniki so ravno sedaj začeli odločati o tem, ali bodo vložili veto na kazenski zakonik, ki je bil sprejet v četrtek, ter novelo zakona o odvetništvu. Predlagatelji za sklic seje so v predlogu za sklic zapisali, da je veto potreben zato, ker je bil kazenski zakonik sprejet brez soglasja pravne stroke. Prav tako so pogrešali širši konsenz v javnosti. Razlogi za veto na novelo zakona o odvetništvu pa se skrivajo, po njihovem, v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Moti jih tudi neskladje s 47. členom. Če bo veto izglasovan, bo moral državni zbor odločati o teh zakonskih besedilih znova.

V Črni gori se je mudil Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, ki je v Podgorici podpisal dva ločena sporazuma o sodelovanju med slovensko komisijo in dvema črnogorskima institucijama s področja preprečevanja korupcije, in sicer s črnogorsko komisijo za ugotavljanje konflikta interesov in agencijo za protikorupcijsko iniciativo. Govorili smo s Kosom in ga prosili, naj komentira namen obiska in rezultat:



Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent





Komentarji
komentiraj >>