Predstavili vam bomo Ovidijevo Ars amatoria ali Umetnost ljubezniPublij Ovidij Nazo, antični pesnik, nam je v svojem opusu zapustil čisto prave ljubezenske nasvete, zbrane v zbirki Umetnost ljubezni, spisane nekje v letu ena našega štetja. Namenjeni so tako moškim, kot tudi ženskam. V novem slovenskem prevodu je knjiga izšla pri založbi Modrijan in sicer že novembra preteklo leto. Namenoma smo počakali s predstavitvijo teksta, saj je bila evforija ob izidu dovoljšnja. Založniki, pa tudi mediji, so namreč spretno izkoristili bližajoče se praznike ter jo ponujali kot novoletno darilo in kot poklon izvoljeni dami ob prazniku zaljubljencev na Valentinovo. Ob tem pa je bila žal spregledana sama vsebina teksta. Zato vam bomo nocoj bolj kot interpretirali, raje kar brali Ovidijeve ljubezenske nasvete.
Publij Ovidij Nazo, antični pesnik, nam je v svojem opusu zapustil čisto prave ljubezenske nasvete, zbrane v zbirki Umetnost ljubezni, spisane nekje v letu ena našega štetja. Namenjeni so tako moškim kot tudi ženskam. V novem slovenskem prevodu je knjiga izšla pri založbi Modrijan, in sicer že novembra preteklo leto. Namenoma smo počakali s predstavitvijo teksta, saj je bila evforija ob izidu dovoljšna. Založniki, pa tudi mediji, so namreč spretno izkoristili bližajoče se praznike ter jo ponujali kot novoletno darilo in kot poklon izvoljeni dami ob prazniku zaljubljencev na Valentinovo. Ob tem pa je bila žal spregledana sama vsebina dela. Zato vam bomo nocoj bolj kot interpretirali, raje kar brali Ovidijeve ljubezenske nasvete.
Ovidij daje napotke, kako osvojiti partnerico in nas poduči tudi o tem, kako ljubezensko razmerje vzdrževati na kar se da visoko kvalitetni ravni. Vse pa se začne pri malenkostih - kajti Ovidij meni, da se ljubezen vedno izraža enostavno, s povsem banalnimi in praktičnimi dejanji.
Pa začnimo:
////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Kdor je med nami morda še neuk v ljubezenski stroki,
Pesem je učbenik zanj, vešč bo ljubimec odslej.
Najprej potrudi skrbno se, da najdeš, kar hočeš ljubiti,
Prvič se zdaj kot vojščak v bitke boš nove podal.
K tebi ne bo kar z neba se spustila prek sapic prijaznih;
Najti jo moral boš sam, tako, kot tebi je všeč.
///////////////// //////////////////////////////////////////////
ISKANJE LJUBEZNI
V GLEDALIŠČU:
Zlasti za lov kot nalašč gledališča so zate polkrožna;
Tu zaobljuba bo brž tvoja pognala kali.
Vsega je tam na pretek, ljubezni, če hočeš, norčije,
Bežnih dotikov in zvez trajnih, če take želiš.
Prav kakor mravlje gosto brzijo v vrstah neskončnih,
zmeraj v čeljustih noseč mrvice hrane vsevprek,
kakor nad cvetje in timijan roj se čebelji usuje,
brž ko je gmajn in goščav pašo dehtečo odkril,
zgrinjajo v vrvež tako se ženske nališpane k igram;
v gruči prekrasnih deklet večkrat sem taval zgubljen.
Pridejo past si oči; pa tudi očem se nastavljat.
Kraj je res kot zaklet, tukaj kreposti gorje.
//////////////////////////////////////////////////////////
ISKANJE V CIRKUSU:
K tisti, ki všeč ti je, sedi, saj tega nihče ti ne brani,
stisni svoj bok karseda k njenemu boku tesno.
Sploh pa drugače ne gre, na srečo so sedeži ozki,
k svoji gospe se privij, prostor veleva tako.
Skušaj zatem navezati pogovor, ki stkal bo poznanstvo,
čisto vsakdanji klepet najprej z dekletom načni.
In kadar nanese, da prah se usede dekletu na prsi,
glej, da ga streseš takoj s prsti pazljivo ji proč.
Kaj če ga ni? Ne pomišljaj, otresi pač prah le neviden!
Tvoji naj vnemi prav vsak razlog bo voda na mlin.
Kadar preveč ogrinjalo spuščeno po tleh se ji vleče,
primi ga urno za rob, dvigni z umazanih tal;
vnema bo brž ti poplačana, ne da dekle bi vzrojilo,
plašč bo odstrl očem vredne pogleda na noge.
Stalno nazaj se oziraj po moških na klopi za vama,
naj ne tišče ji kolen v njen občutljivi hrbet.
Drobne stvari omehčajo srca zaupljiva. In večkrat
slast je v ljubezni užil, kdor je blazino zrahljal.
Marsikdaj prav je prišlo še pahljanje s tablico tenko
ali pod krhko nogo votel podstavljen zaboj.
Cirkus nastavil pasti bo nešteto, da vzklije ljubezen,
prav tako forum v skrbeh, s peskom turobnim posut.
////////////////////////////////////////////////////////
GOSTIJE:
Večkrat dekleta so tam zmešala mladeničem pamet,
v vinskih potokih vzplamti Venera v plamen žareč.
Glej, da ne boš se zanašal preveč na svetilko varljivo,
vinski opoj in tema zmotno presojata čar.
Paris je gledal boginje čez dan in ob polni svetlobi
Veneri rekel takrat: »Venus prekašaš obe.«
Hibe v temi so prikrite, saj noč napakam oprošča,
vsakršna ženska ob tem času prekrasna se zdi.
Vprašaj le dan o draguljih in volni, pojeni s škrlatom,
kakšno telo in obraz njen je, povprašaj le dan.
//////////////////////////////////
NEKAJ MALEGA O ŽENSKI STRASTI:
Strast je edini povod za vse, kar so ženske počele;
moški je manj ognjevit, manj zaslepljeno ravna.
Torej ne dvomi o tem, da so tvoje lahko kar po vrsti,
ena od tisoč morda rekla odločno bo ne.
Naj te uslišijo, naj te zavrnejo, prošnja jim godi.
Če ti spodrsne, ga nič nisi polomil zato.
Sploh pa še ni spodrsljaj, če nov je užitek pred tabo,
mar ne privlači te bolj tisto, kar ni tvoja last?
Žetev je zmeraj obilnejša tam, kjer polje ni tvoje,
polnejše vime ima čreda sosedovih staj.
Z mrežo se ribe love ponekod, a drugod le na vabo,
vrše globoke drugje vlečejo s čvrsto vrvjo.
Vendar za vsakršno starost en samcat način bo premalo;
stara košuta bo past zdaleč odkrila že prej;
Če sramežljivki nevešči se zdel boš pohotnež izkušen,
revica plašna se brž zmuzne ti vase dvomeč.
Večkrat zato se dekle iz strahu poštenjaku odreče,
trapo nazadnje v objem stisne navaden prostak.
//////////////////////////////////////////////////////////
NEKAJ SPLOŠNIH NASVETOV:
Vse ji pojasni takoj, in ne le, če ona te vpraša,
tudi če vsega ne veš, njej se naredi vseved.
Ta, ji povej, je Evfrates, ki čelo mu venča trstika;
Tigris bo tisti z lasmi vranjimi vse do ramen.
Reci, da ti so Armenci, da Perzijke rod je Danajin;
mesto da tam je bilo v dolih Ahajmena prej;
bil vojskovodje je vsak; imenuj ga le mirno po svoje:
prav, če le gre; če pa ne, laž iznajdljivo povej.
Ljubice rojstnega dne pa se boj kakor strele nebeške,
Dan, ko izpuli ti dar, naj ti bo klavrn dan.
Zvijaj se, kakor ti drago, ožela te bo; že od nekdaj
Ženska ovije kot nič ljubčka krog prsta za cvenk.
Tvojo gospo zapravljivo krošnjar bo šušmarski obiskal,
Ti pa boš gledal sede, kaj bo privlekel iz vreč.
Milo prosila bo, daj no, poglej, da presodiš kakovost,
Plohi poljubov sledi prošnja, naj kupiš ji kaj.
Večno bo srečna potem, bo prisegla in vroče rotila,
Zdaj potrebuje prav to, zdajle se splača nakup;
Če zgovarjal se boš, češ, pa saj nimam denarja pri sebi,
moral poslati boš ponj s pismom, saj pismen si žal.
Kaj pa, saj željna darov ti je spekla kolač za slavje
rojstnega dne, pa čeprav datum si izmišlja vsevprek!
Kaj naj storiš, ko se bridko razjoče nad lažno izgubo,
z mečice reva baje drag je izgubila uhan?
Ženske pogosto prosijačijo, nič pa ne dajo v zameno;
zgubljaš in škodo trpiš, čakač zahvale zaman.
Če bi želel vam našteti vlačug vse zvijače brezbožne,
rabil vsaj ust bi deset, najmanj jezikov deset.
In glej, da učiš se govorniških spretnosti, rimska mladina,
ne le da jemlješ samo plašne obtožence v bran;
ljudstvo, resnobni sodnik in izbranci v senatu se vdajo
gladki besedi, a z njo tudi dekle pridobiš.
Vendar le kroti moči in obrzdaj še svojo zgovornost;
v govor ne vpletaj nikar nerazumljivih besed.
Kvečjemu kdo, ki mu manjka kolesce, predava dekletu!
///////////////////////////////////////////////////////////////
MOŠKA NEGA:
Toda nikar si ne kodraj pričeske z železno pripravo
Niti ne drgni grobo s plovcem si dlakavih nog.
Tistim prepusti to reč, ki opevajo mater Kibelo
Z glasnim vreščanjem, saj tak v Frigiji znan je obred.
Videz brezrižen se moškim poda. Še Tezej Ariadno
nesel je skuštran s seboj, las si ni spel na sencah.
Fajdro Hipolit, čeprav zanemarjen, je v hipu očaral,
vnel je Adonis, divjak, gozdne boginje srce.
Moški privlači naj s snažnostjo; naj ogori na borišču;
naj se mu toga brez pack zmeraj prilega lepo.
Jermen sandal naj ne bo nagrbančen in sponke ne rjave;
škornji mu naj bodo prav, ne da v ohlapnih caplja,
naj mu lasje ne štrle, ker slabo ga postrigel je brivec;
roka izkušena naj loti se brade in las;
nohte brez žalnih robov negovati je treba in striči,
naj iz nosnic ne moli šop zanemarjenih dlak;
naj se ne širi nadležen zadah mu iz ustne votline,
z vonjem kozlovskim ne sme drugim smrdeti pod nos.
Vse preostale stvari pa prepusti dekletom pohotnim
ali pa moškim, če kdo sprijen po moškem hlepi.
CEL KOMAD ALI DALJŠA PODLAGA/////////////////////////////////////////////////////
Do tu nam Ovidij razlaga predvsem prve boje pri osvajanju. Nekje na polovici teksta pa se usmeri tudi k nasvetom, kako osvojeno damo obdržati. Ovidij nam tega, kako uživati v ljubezni ne navaja vedno na preprost način, temveč skozi celotno delo niza tudi primere z mitološkim ozadjem, ki še dodatno podkrepijo njegove nasvete. Življenja bogov Venere in Kupida, Apolona, Zeusa in Here služijo kot glavni argument za to ali ono svetovanje. Toliko da veste, komu se pritožiti, če vam spodleti.
///////////////////////////////////////////////////////////
Proč nedovoljena sprijenost! Bodi ljubeč, da boš ljubljen,
tega ne da ti obraz niti postavno telo.
Tudi če bil bi Nirej, ki nekdaj Homer ga je vzljubil,
ali pa Hilas ves mil, plen hudodelski Najad,
da obdržiš si gospo in ne gledaš debelo, če zgine,
mikom telesnim dodaj tudi vrline duha.
Krhek zaklad je lepota; saj bolj ko se starosti bliža,
bolj je usahla navzven, lastni načenja jo vek:
lilije v cvetju, vijolice, nič ne bohoti se večno,
vrtnice cvet se ospe, s peclja pa trn štrli;
kmalu, krasotec, imel tudi ti boš lase osivele,
kmalu bo tvoje telo vse razorano od gub.
Zdaj oblikuj si duha, ki je trajen, ga strni z lepoto;
kajti le duh obstoji prav do poslednjih grmad.
Glej, da svobodnih umetnosti zlepa ne boš zanemarjal;
z njimi omikaj si um, uči jezikov se dveh.
Odisej ni bil krasotec, le jezik imel je namazan,
vendar je strl srce dveh okeanskih boginj.
Torej le s strahom, da veš, varljivi lepoti zaupaj,
kdor pač že si,
in imej v mislih kaj več kot telo.
Zlasti prijaznost je tista, ki ženska srca nam osvaja;
pikra grobost pa rodi mržnjo in divji prepir.
///////////////////////////////////////
Ne ugovarjaj, popusti! S popuščanjem zmago požel boš;
glej, da boš vlogo igral, kakršno ona želi.
Vse, kar zavrača, zavrni; kar zatrjuje, potrdi;
tisto povej, kar pove; taji pa vse, kar taji.
Smej se še ti, če se smeje; predvsem pa nalezi se joka!
Tvoj naj obraz odseva vse, kar ukaže dekle.
Kdorkoli bo ljubil z modrostjo,
zmagal bo; vse kar želi, prejme iz mojih veščin.
Zlasti pazite, da hib ne boste očitali ženskam:
mnogi ravnali so prav, češ da jim tega ni mar.
Temne polti ni Perzej Andromedi nikoli očital,
on, ki na nogah obeh gibčna je krila imel.
Tudi Andromaha vsem se je zdela močno prevelika,
Hektor je menil samo, da je kar pravšenj njen stas.
Tega, kar stežka trpiš, se privadi; ne bo ti v napoto;
čustvo brsteče zazna vse, kar navada blaži.
Nič je sprašuj je po letih, ne kdo je bil konzul za časa
njenega rojstva; naj s tem cenzor ukvarja se strog,
zlasti če cvet se osipa, če čas mladosti je mimo,
če si že puli lase, ki jih starost posivi.
Prav vam prišla bodo, mladci, prav ta ali zrelejša leta;
tu bo poganjal posev, tole posejte polje!
Dokler ste krepki in moč vam dopušča, vzdržite napore;
s tihim korakom se že zgrbljena bliža starost.
Z vesli utrite čez morje si pot ali s plugom prek zemlje
ali spustite se v boj kruto orožje vihteč-
ali telo, svojo čilost in vnemo ponudite ženskam;
tudi tako si vojščak, to naj tvoj plen bo bogat.
Poleg tega so še bolje izurjene take ljubimke,
mojstrice dela samo vaja- in v njej so doma.
Z lišpom odtehtajo vse, kar so sčasoma leta načela,
z nego skrbijo za to, da se prestare ne zde,
kar poželiš si, nešteto objemov ljubezenskih znajo;
nimaš je zbirke, ki v njej našel še več bi podob.
Takim je ženskam pri čutni nasladi odveč še spodbuda:
moški in ženska naj v njej sto užijeta slast.
Posteljnih iger ne maram, če v njih se oba ne sprostita
(dečki v ljubezni zato manj se mikavni mi zde);
ženske ne maram, če vda se zato, ker je vdaja potrebna,
čuti pa nič, ker pri tem v mislih le prejo ima;
ni mi pri srcu naslada, ki čista dolžnost jo veleva,
nočem, da moje dekle to iz dolžnosti počne.
Rad pa poslušam besede, ki v njih mi izda, da uživa,
naj še ne neham, roti, malo naj zadržim.
Rad bi uzrl prevzete oči medleče ljubimke,
naj obnemore povsem, dolgo zavrača dotik.
Rosni mladosti narava še ni teh oblik podarila,
sedemkrat pet je vsaj let treba, da prideš do njih.
/////////////////////////////////////////////////////////
Meni verjemi, ne smeš se prenagliti s strastnim užitkom,
Zvabljaj počasi ga, vmes spet ga in spet zavlačuj.
Ko boš odkril, kje ženska predvsem hrepeni po dotikih,
Naj ne odvrne te sram, tam jo ljubkuj, kjer želi.
Njene boš videl oči se iskriti v drhtečem lesketu,
Kakor se sončni odsev često v gladini blešči.
Stokanje pride zatem in nato še ljubeče mrmranje,
sladko ječanje in vse, kar se med igro pove.
Vendar ne prehiti ljubimke z razvitimi jadri;
ona pa tudi ne sme bolj pohiteti kot ti;
skupaj dosezita cilj, saj užitek takrat je popoln,
ko obležita oba, hkrati poražena, vznak.
Tega se drži, ko kdaj v kratkočasni ljubezni se sproščaš,
strah pred razkritjem ne sme gnati prenaglo stvari.
Kadar pa ni varno odlašanje, v vesla upri se z vso silo,
s sunki ostroge podžgi konja v še urnejši dir.
///////////////////////////////////////////
To so bili nasveti za moške. Za konec bomo navedli še nekaj modrosti o ljubezni, namenjenih ženskam in dekletom, ki pa jih je sicer v Ars amatoria bore malo. Verjetno tudi zato, ker se je o njih Ovidij razpisal že v knjigi Nega ženskega obraza. Ta vsebuje napotke za nego in lepotičenje. Ovidij je bil dober poznavalec ženskih kozmetičnih pripravkov in ne bi nas smelo presenetiti, če je tudi sam sestavljal recepte za lepotilne maske. Torej, na vrsti so dame:
Mislite zdaj že na čas, ko napočila siva bo starost,
da se vam zmuznil ne bo niti en samcati hip.
Dokler lahko in ste v cvetu mladosti, bodite igrive;
leta bežijo kakor deroče vode;
val, ki je enkrat odtekel, ne da se priklicati znova.
Tu, kjer suši se grmičje, nekoč so vijolice rasle,
krasen sem venec prejel, kjer le še trnje srši.
Čas bo prišel, ko boš ti, ki zdajle ljubimce zavračaš,
starka prezebla leže bdela v samotnih nočeh.
Smrtnice, ve se zgledujte po vsem kar počnejo boginje,
ne odrecite naslad lastnih pohotnim možem.
Če vas že varajo, kaj s tem zgubite? Še vedno ste cele;
tisoč naj moških dobi svoje, ne bo vas nič manj!
Ni moj nasvet, da se moškim nastavljaj, le strah pred izgubo
rad bi pregnal; ko se daš, sama prav nič ne zgubiš.
Dar je božanska lepota, a malo se z njo jih ponaša!
Dobršen del vas je žensk čisto brez tega daru.
Nega obraz naredi; če pa zanj se ne meniš, propade,
tudi če lep je, da res Venerin bil bi lahko.
Ljubček na mizi ne sme uzreti razstavljenih skrinjic;
Vaši lepoti samo skrita veščina je v prid.
Komu se ne bi zagnusil obraz, ves z goščo premazan,
kadar težko se cedi z njega toplih oblin?
Kakšen je vonj po volneni maščobi, čeprav se izvleček
runa umazanih ovc v samih Atenah dobi?
Ne odobravam, da rabite zmes iz mozga košute
vsem na očeh, si zobe drgnete kar vpričo vseh.
Res boste lepe potem, pogled pa ni ravno prijeten:
večkrat postopek je grd, več kot bleščeč pa izid.
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
In še zadnja misel, ki pa si jo velja še posebno dobro zapomniti:
Tisto, kar daš brez težav, ne ohranja ljubezenske zveze,
vmes med užitek igriv vpleti včasih kak »ne«.
Moški naj leži pred vrati; »O, vrata okrutna!«, naj toži,
naj v nedogled vas roti, naj v nedogled vam grozi.
Moškim odveč je sladkobnost; a sok, ki greni, nas poživlja.
V vetru ugodnem večkrat barko prevrnil je val.
Tu tiči razlog, zakaj pri soprogah možje ne vzdržijo;
kadar zahoče se jim, pridejo v ženin objem.
K temu zdaj vrata dodaj in vratarja, ki reče brezčutno:
»Vstop prepovedan!« In že v tebi ljubezen vzplamti.
skrhane meče odvrzite, ostri za boj so primerni.
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Takšni so Ovidijevi nasveti; očitno je, da so precej radikalni. Prav zato je bil tekst v različnih obdobjih različno sprejet. Ovidij je bil zaradi napisanega pregnan iz Rima na obalo Črnega morja. Cesar Avgust je namreč s strogo zakonodajo prepovedal prešuštvo in prenevarno se mu je zdelo, da bi takšna knjiga prišla v roke poročenim ženskam.
Interpretacije o tem, kako je bil tekst sprejet v srednjem veku, so različne. Preberemo lahko tako podatek, da je bil do renesanse povsem pozabljen, na drugi strani pa nam Ernest Robert Curtius navaja, da je Ars amatoria v dvanajstem stoletju služila kot šolska literatura, večkrat izrabljena v moralne namene. Iz Ovidija naj bi izhajali sredneveški nauki, kot je sledeči: »Vedno se ženemo za prepovedanim in si želimo, kar se nam odreka.«
Poleg tega naj bi ga srednjeveški krščanski kleriki in menihi imenovali tudi za kralja retorike.
Zagotovo pa je bila knjiga vsebinsko priznana kot dobra v renesansi, ki je v marsičem sorodna pozni antični misli o razmerju duha do telesa.
Toliko o Ovidiju, v bližnji prihodnosti pa bomo poskrbeli še za druge možnosti in vam ponudili drugačno besedo o ženstvu, spisano na slovenskih tleh, v osemdesetih letih devetnajstega stoletja.*
Misli o ljubezni sem pregledovala Petra Slatinšek.
Komentarji
komentiraj >> Re: Ovidij, umetnost ljubezni
Caligula [29/08/2003]
S peclja pa trn štrli, a? Te'b kr naskoču!
odgovori >>