Maruša Bertoncelj in Mario Batelič recenzirata nastopa Tikena Jah Fakolyja in Vieuxa Farke Toureja na Drugi Godbi ... (v celoti!)
Vieux Farka Toure in Tiken Jah Fakoly na včerajšnji Drugi godbi
* Čeprav je sprva kazalo, da bo bodisi zaradi kislega vremena ali pa nepoznavanja nudečih se godb včerajšnji prvi letošnji drugogodbaški večer v Križankah poslušala le peščica zanesenjakov, se je kmalu po začetku prvega koncerta avditorij Križank prijetno napolnil, ravno prav za prijetno in razburljivo glasbo, kakršni smo bili priča.
Vieux Farka Toure se je s pomočjo svojega benda precej odmaknil tako od sloga svojega častitljivega očeta, pokojnega Alija Farka Toureja, kakor tudi od zvočne slike, kakršno je ponudil na prvencu. Bolj umirjeno in meditativno godbo z albuma je na odru zamenjala ostra in zvočno umazana godba, ki je tako po zvoku kot izvedbi sem ter tja spomnila na kakšne alternativne rockerje, ki cefrajo bluesu podobno godbo in jo cepijo na hipnotične neparne ritme. Čeprav je Vieux v svojem nagovoru občinstvu povedal, da ne gre za rokenrol, pač pa za godbo iz Afrike, je silovitost in čvrstost ritma spominjala prav nanj.
A seveda je v godbi Malijcev veliko več; neujemljivi ritmi na kalabašu so se prekucevali in nudili pravšnjo podporo vijugastim in žgočim solažam, ki jih je iz svoje cingljajoče kitare vlekel Vieux Farka Toure. V živahni zvočni sliki smo pogrešali le malo več jakosti za njegov vokal, pa tudi basovske linije so do nas bolj razločno prišle le po nekaj komadih. Ko pa je tehnik zapopadel večplastnost godbe, smo lahko slišali, kako krasno se ujema peterica glasbenikov na odru. Poleg glasbenika na kalabašu je pomemben prispevek pristavil sicer belopolti tolkalec in bobnar, ki je, ko se je usedel za baterijo, postregel s pravcato kanonado razbohotenih, a vedno kompaktnih ritmov. Vodja zasedbe se je na takšno gosto ritmiko navezoval bodisi s kratkimi, odrezavami frazami bodisi z navdihnjenimi soliranji, ki so fascinirali s svojo gosto teksturo in občutkom, da kljub repetitivnosti, ki so jo ustvarjali ostali člani, nikoli ne odigra istega sola. Živahna, omamna, nepredvidljiva in ves čas spreminjajoča se in vibrirajoča godba je bila več kot pravšnji uvod v reggaejaški finale.
pripravil Mario Batelič
* Že kar težko pričakovani nastop griotskega »messengerja« Tikena Jah Fakolyja, ki je Slovenijo obiskal prvič, se je pričel nekaj pred 23. uro z 10-minutno uverturo »intro-sessiona«. Ta je že obljubil, da bo moč slišati nekaj največjih hitičev, pretežno pa komade z zadnjega albuma, L'Africain. Zasedba, na oder Križank nastavljena kar nekoliko rigidno, je bila povsem klasična živa reggae zasedba – trobilska sekcija, bobni, dvojne klaviature, kitara in bas, poleg Tikena pa sta peli tudi dve tako ušesom kot očem privlačni back-vokalistki. Koncert proti pričakovanjem inštrumentalno gledano ni bil tako podkrepljen, kot bi lahko bil. Zasedba iz prekaljenih glasbenikov se je, z izjemo obeh simpatičnih in bolj razigranih kitaristov oz. kitarista in baskitarista, večinoma držala ustaljene forme. Tudi na koncu bisa, ko jo je Tiken predstavil občinstvu, v svojih solo predstavitvah ni ponudila kakega zapomnljivega presežka.
A vendar se je sinoči v Križankah zvrstilo nekaj drugačnih presežkov, predvsem v obliki energije, ki se je ustvarjala med nastopajočimi in publiko. Tiken Jah Fakoly velja za izredno karizmatičnega vokalista, kritika politikov ter seveda borca za svobodno in ponosno Afriko, kar je sinoči brez dvoma dokazal. Sam začetek okoli 23. ure je bil precej sproščen. Tiken je nastop postopno tempiral, s tem ko je na odru postajal vse bolj »na poskok« in z idealno sestavljeno »playlisto« komadov – najboljše nam je prihranil ravno za bis – ter seveda z vzpostavljanjem stika s publiko, kar s Slovenci ni vedno mačji kašelj. Vsaj pod odrom je bilo kljub temu opaziti precej njegovih zvestih poslušalcev in tako francoščina ni predstavljala prevelike ovire tudi za ostale, ki so pač pripevali »po posluhu«.
Bis, samoumeven tako za publiko kot za Tikena in zasedbo, saj je ta, kot že rečeno, ponudil in predstavljal kar vrhunec večera, se je torej začel nekaj pred polnočjo in je trajal kar dobre pol ure, do pol ene zjutraj, ko smo se s prvega večera festivala 2. Godba 2008 »godbeno« brez dvoma potešeni na hitro »skidali« iz Križank. Oziroma smo bili »skidani« - s strani tradicionalno »skrbnih« varnostnikov.
Tiken Jah Fakolyja z zasedbo je pod odrom Križank med drugimi veselo poslušala Maruša Bertoncelj- Sensi.
Komentarji
komentiraj >>