Pred desetimi dnevi je dunajsko Kunsthalle zavzela razstava odmevnega imena - Punk: no one is innocent. Kljub temu da jo podnaslavlja ime petega singla Sex Pistols, se razstava na punk ne osredotoča z glasbene plati. Punk bo tokrat predstavljen kot radikalna estetska izjava ter kot kreativni proces dekonstrukcije pomena, ki sta jo izvedla revolucija znakov in DIY [do it yourself] produkcije. Enostavno povedano, punk bo prikazan kot stilska koda, ki je do danes ostala simbol uporništva.

Zanimivo bi bilo videti, kaj kustosi razstave mislijo o teh istih simbolih uporništva v sodobnem kontekstu. Ali se danes za označevalcem še vedno nahaja isti koncept? Odgovor nam mogoče ponuja nek drug dunajski dogodek. Septembra bodo Dunajčani dobili spomenik še enemu univerzalno znanemu simbolu. Kip Che Guevare, podobe, ki krasi nogavice, šalčke in cigaretne škatlice, naj bi sredi centra urejene srednjeevropske prestolnice v obdobju naprednega kapitalizma predstavljal duh revolucije in uporništva. Pa kaj še!

Kapital nam je prinesel tudi najbolj dragega živečega umetnika. Slavnostno titulo je Jeffu Koonsu, kralju kiča, prevzel Lucian Freud, vnuk znanega deda Sigmunda, čigar slika je bila prodana po rekordni ceni 34 milijonov dolarjev. Ime izdelka je »Supervisor sleeping«, prikazuje pa debelo golo žensko, ki počiva na kavču. Kupec naj bi bil Roman Abramovič, ruski milijarder in lastnik nogometnega kluba Chelsea. Lucien Freud je lahko srečen. Zdaj bo, tako kot Che Guevara, postal kulten, ne bo več le umetnik, ampak brand-mark.

O kapitalu in kulturi je poročala Iva.