... protesti in stavke ribičev zaradi podražitve nafte se širijo po Evropi ...
… nepalski protestniki, ki zahtevajo čimprejšnje izpraznjenje kraljeve palače v spopadih s policijo …
... Japonska ne bo uporabila vojaškega letala za dostavo pomoči Kitajski ...
... vodja uporniške skupine za nacionalno osvoboditev v Burundiju se je vrnil iz izgnanstva ...
… polemike glede Thompsonovega koncerta na trgu bana Josipa Jelačića …
NAPOVEDNIK
Če radi smrčite in vas pri tem opravilu težko kdo ustavi, kljub temu da ga to moti, povejmo, da je danski inštitut naredil raziskavo, po kateri so ugotovili, da je glasnost smrčanja nekaterih njihovih državljanov celo 91 decibelov, kar krši zakon. Povedano drugače, delavci na Danskem morajo nositi zaščito za ušesa, če hrup na njihovem delovnem mestu presega 85 decibelov. Tako naj bi se izmerjene vrednosti smrčanja ujemale celo s tistimi, ki jih povzroča velika krožna žaga ali pa turbine potniškega letala med vzletanjem.
Sliši se že kar preveč hudo, da bi lahko človek s smrčanjem povzročal takšen hrup. Ta pa je delavcem vsekakor ljubši kot hrup stroja, zaradi katerega morajo imeti zaščitena ušesa in delati, medtem ko jih smrčanje spominja na zaslužen počitek po garanju. In če je bilo garanje močno, žejo pa so poplaknili še s kakšnim pivom, potem se smrčanje spodobi. Seveda na Danskem ne vedo, kako bi reagirali na to raziskavo, ki je sicer verjetno privlečena za lase. Bilo bi smešno, če bi prepovedali smrčanje, saj za to niti nimajo zakonske osnove. Mogoče pa je Dancem samo preveč dolgčas v življenju in to izražajo z glasnim smrčanjem. Kakor koli že, če imate problem s smrčanjem, potem to naredite vsaj glasneje kot mašine v industrijskih tovarnah. In morda bo to čez nekaj desetletij še edini spomin na tovarne.
Poslušate off program Radia Študent, ki ne smrči!
Off program
Protesti zaradi podražitve nafte se širijo po Evropi, trenutno pa so v ospredju ribiči. V Španiji, ki je tudi največja evropska proizvajalka rib, je pričakovano, da bo štrajk ribičev zadal industriji močan udarec. Pričakovati je, da bo več tisoč ribičev marširalo pred kmetijskim ministrstvom v Madridu, prav tako pa so blokirana nekatera pristanišča. Sicer že dlje časa protestirajo francoski, italijanski, portugalski in belgijski ribiči. Cena nafte je narasla preko 130 dolarjev na sodček, medtem ko ribiči opozarjajo, da naj bi bile cene rib statične že 20 let. Stavke pa se dogajajo tudi v drugih panogah, kjer je nafta pomemben faktor.
Ob praznjenju kraljeve palače v Nepalu, kjer je bila monarhija ukinjena, je prišlo do spopada protestnikov, ki so vzklikali gesla proti kralju in policiji. Kralju Gyanendri je bil sicer ukaz, da zapusti palačo, izrečen danes, iz palače pa naj bi nastal muzej. Pričakuje se, da dokler Gyanendri ne bo podal uradne izjave o svojem sestopu, med protestniki ne bo miru. Na drugi strani nekatere prohindujske in rojalistične vojaške frakcije protestirajo proti odstopu kralja in njegovemu hindujskemu statusu, tako da je v tej sicer mnogoetični državi še daleč do miru.
Japonska za dostavo humanitarne moči Kitajski ne bo uporabila vojaških letal, da ne bi ranila čustev svojih čezmorskih sosedov, ki so jih začeli okupirati leta 1931, kar je trajalo do konca druge svetovne vojne. Zaradi nepopolnega priznavanja zgodovinskih grozodejstev, ki so jih Japonci v tem obdobju zagrešili, je Japonska še vedno osovražena s strani velikega števila Kitajcev.
Iz izgnanstva v Tanzaniji se je v Burundi vrnil voditelj zadnje uporniške skupine za nacionalno osvoboditev Agathon Rwasa. To se je zgodilo, ker je prišlo do premirja z vlado, saj je prenehanje sovraštva prvi korak k uresničitvi mirovnega načrta iz leta 2006. Rwasa se sicer ni vrnil prostovoljno, ampak zaradi pritiska regionalnih voditeljev. Od obnovljenih spopadov, ki so se začeli aprila, je razseljenih 40.000 ljudi, več sto pa jih je izgubilo življenje. V državljanski vojni v Burundiju, ki poteka že več kot desetletje, je izgubilo življenje več kot 300.000 ljudi.
Velike pomisleke v naši južni sosedi sproža koncert ustaša Thompsona, ki se ima zgoditi zvečer v Zagrebu na trgu bana Josipa Jelačiča. Župan Milan Bandić, sicer iz Socialdemokratskih vrst, je someščane celo povabil na koncert, saj naj bi bil osrednji trg prostor za zbiranje ljudi z različnimi prepričanji in pogledi na življenje. In smo spet pri problemu demokracije in liberalizma. Tako je hrvaški helsinški odbor ocenil, da takšen koncert – ki ga bo financirala občina - ni primeren za javni trg. O dogodku smo govorili s predsednico demokratske stranke žensk na Hrvaškem Marijo Jelinčič.
V Sofiji se začenja tretji anarhistični sejem, medtem ko sta prva dva potekala v Ljubljani in Zagrebu. Festival poleg knjig ponuja diskusije neformalnih skupin, več o poteku dogodka pa nam bo povedal poročevalec iz Bolgarije Ivailo Stefanov.
Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je napovedal povišanje finančnih podpor narodnim skupnostim, ki so stagnirale od leta 1995. Med narodne skupnosti sodi tudi slovenska manjšina. Tako je Gusembauer tudi napovedal povišanje v parlamentu ob predstavitvi knjige Koroški Slovenci – Narod ob sredini roba, plod nekdanjega vodje slovenskega oddelka avstrijske Radiotelevizije ORF, Mirka Bogataja. Kaj to za slovensko manjšino pomeni, nam bo povedal predsednik Enotne liste, edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Vladimir Smrtnik.
ODPOVED: Off je pripravil Urh, sledi pa Kultivator z naslovom afera JBTZ pred dvajsetimi leti in danes, ki ga pripravljajo Nejc, Erik in Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>