V tokratnem Zeitgeistu smo si skozi oči Davida Siona pogledali, kako zaradi interneta propadajo časopisne hiše. David Simon je bivši novinar časnika Baltimore Sun in kreator ene najbolj prelomnih televizijskih serij "The Wire". Posnetki uporabljeni v oddaji pa so izseki iz njegovega predavanja na univerzi Južne Kalifornije.
Celotna oddaja.
boomp3.com
CELOTNO PREDAVANJE IZ KATEREGA SO VZETE IZJAVE:
Še v tekstovni obliki:
»Propad časopisnih hiš in novinarska kultura nagrad«
Pred sesutjem prvega internetnega balona leta 1999, se je na veliko govorilo, kako bo internet uničil tradicionalne časopise. Celotna retorika je spominjala na debato, kako bo radio uničil časopise v prvih dihih 20. stoletja. Oziroma je bila retorika podobna 50. letom prejšnjega stoletja, ko naj bi televizija časopise izbrisala iz obličja zemlje.
Vendar pa so se tiskani mediji vsakokrat ohranili in ostali na svojih položajih, medtem ko sta jim radio in televizija malenkostno odžirala bralce. Ob pohodu interneta pa se je ta dinamika pohitrila. V Ameriki, Evropi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji naklade padajo že od 50. let dalje, v zadnjih petnajstih pa je upad izredno pohitren. Na upad so se časopisi odzvali na celo paleto načinov. Prevladala sta dva. V prvi fazi so se preselili na internet, v drugi pa so se začeli povezovati v verige in na ta način začeli zniževati stroške, saj od oglaševalcev niso dobivali več toliko denarja.
V tem celotnem cirkusu se v Ameriki pojavlja osamljen glas bivšega novinarja časopisa The Sun v Baltimorju, Davida Simona, ki že nekaj časa opozarja na vedno hitrejšo smrt časopisov kot organiziranih institucij za pridobivanje novic. Posledično pa opozarja tudi na smrt novinarstva in na pojav tako imenovanega »vplivnega« poročanja oziroma impact journalism-a. David Simon je nedavno ustvaril televizijsko serijo »The Wire«, oziroma Skrivna naveza, kot so jo poimenovali na eni naših komercialah televizij, ki predstavlja nov mejnik v dojemanju formata televizijske nadaljevanke. Preprosto gre za eno pomembnejših televizijskih ali pa kar umetniških del nasploh. Prav zadnja sezona te serije pa se ubada z zatonom novinarstva in smrtjo časopisnih organizacij.
Na temo novinarstva in časopisov se je Simon pogovarjal z študenti na univerzi južne Kalifornije. Začnimo z navidez lahkim vprašanjem ali bodo bloggerji res lahko učinkovito zamenjali tradicionalne novinarje časopisnih hiš.
///////////////////////////////////////////////////////////
Posnetek
///////////////////////////////////////////////////////////
V internetu tako dobimo popolnoma nov medij, ki na le videz zagotavlja enake vsebine kot časopisne hiše, a je neprimerljivo bolj poceni, kot natiskana izdaja. Prav zaradi cenejše proizvodnje pa so velike korporacije začele kupovati tudi manjše časopise. Tako je Baltimore Sun kupila veriga časopisov Tribune iz Chicaga. Simon tudi v tem procesu vidi neizmerljivo škodo za novinarje, časopise in področja, ki jih ti časopisi pokrivajo.
///////////////////////////////////////////////////////////
Posnetek
///////////////////////////////////////////////////////////
Medtem ko časopisi izgubljajo povezave s področji, ki jih pokrivajo, novinarji izgubljajo službe in so zamenjani z ljudmi, ki področja katera pokrivajo ne poznajo, pa se bralci vse bolj selijo na internet in svoje novice dobivajo na spletu. Temu trendu so sledile tudi velike časopisne hiše kot sta The New York Times in Wahington Post. Sprva sta oba časopisa računala za spletne vsebine, nato pa sta oba začela vse podajati zastonj. Na internet se predvsem selijo mladi bralci, tako je logika narekovala naj se časopisi preselijo na internet in počakajo, da potencial interneta ujamejo tudi oglaševalci. Vendar pa ima ta teorija nekaj gromozanskih lukenj.
///////////////////////////////////////////////////////////
Posnetek
///////////////////////////////////////////////////////////
Do zdaj smo ugotovili, da je bralcev vse manj, da velike verige sistematično uničujejo časopise in novinarje, ter da oglaševalci na internetu ne plačujejo dovolj. Rešitev za vse te probleme dejansko obstaja, vendar je nemogoče pričakovati, da bo kadarkoli izpeljana.
///////////////////////////////////////////////////////////
Posnetek
///////////////////////////////////////////////////////////
Kakšen pa je pogled na širšo sliko demokracije, če so časopisi obsojeni na propad. Kakšne so posledice za civilno družbo, za kontrolo oblasti. Tu pride do izraza pojav novinarske kulture nagrad, ki se je razpasla po celotni Ameriki. Novinarji v manjših časopisnih hišah pišejo članke o marginalnih temah, a prinašajo nagrade kot je famozni Pulitzer. V tej dirki pa najvišjo ceno nosi poročanje, o katerem se lahko poroča. Gre za tako imenovano vplivno novinarstvo ali »impact« journalism.
Novinarji tako izbirajo teme, ki bodo kakšno institucijo, predvsem politično, prisilile v nek ukrep o katerem lahko kasneje poročajo, da so ga sami povzročili. Tako so ameriški časniki polni zgodb, ki so napisane le s ciljem, da prejmejo nagrado. V tej dirki pa se skriva past, ko novinarji v strahu pred izgubo službe ali pa po želji premestitve v večji časnik, ignorirajo vse prave zgodbe o katerih bi morali pisati, predvsem pa ne nadzirajo oblasti, kar je novinarska prva in najvišja dolžnost.
///////////////////////////////////////////////////////////
Posnetek
///////////////////////////////////////////////////////////
Problemi, ki jih izpostavlja David Simon so, vsaj za zdaj, domena Združenih držav Amerike in tako imenovanega bolj razvitega zahoda ter se nam v Sloveniji zdijo daleč. Vendar pa se, kot vsaka stvar, ki se je dotakne internet, ti problemi nezadržno približujejo sončni strani Alp. Kritičnega padca naklade še ni, se pa nezadržno približuje. Kdo bo potem nadziral Janše, Pahorje, Šrote in Bavčarje? Bomo pa sigurno dobili novinarje, ki bodo nagrade pobirali kot za stavo.
Zeitgeist je sezidal Anže
Komentarji
komentiraj >>