V petek ob 16. uri se bo na sprehod po slovenski sodobni arhitekturi podala Tanja Pavlič.
Razstava Sodobna slovenska arhitektura je pripravljena kot uvod v Teden arhitekture, ki bo prestolnico zaznamoval med 15. in 22. junijem v sklopu mednarodnega kongresa Evropski forum za arhitekturno politiko. Izbor 30–ih projektov je plod selekcije Andreja Hrauskega iz arhitekturne galerije Dessa, ki predstavlja nadaljevanje sklopa razstav najsodobnejše slovenske arhitekture, ki jih omenjena galerija prireja vse od leta 1991.
24 arhitekturnih projektov, nastalih v zadnjih osmih letih, je bilo razstavljenih že lansko leto na mednarodnem arhitekturnem trienalu v Lizboni, kasneje pa tudi v Brnu. Tokrat je v MGLC-ju na novo predstavljenih le šest arhitektur, med njimi zloglasna vzpenjača na ljubljanski grad in Kongresni center Brdo pri Kranju. Kar polovico od 30 del je bilo moč ugledati pred tremi leti na razstavi Teritoriji, identitete, mreže - slovenska umetnost 1995–2005, ki sta jo kurirala preminuli Igor Zabel in Igor Španjol.
Postavitev je klasična. Fotografije izbranih projektov so razstavljene na mizah in gledalca popeljejo na kronološko potovanje, pod katero so se podpisali slovenski arhitekti in arhitekturni biroji. Kljub temu je sodobno arhitekturo zaradi prekratkega časovnega odmika težko presojati, saj »šele čas namreč pokaže, kako se določena arhitektura odziva na prostor in njene uporabnike,« kot sta v enem izmed svojih esejev zapisala ustvarjalca Tadej Glažar in Tina Gregorič. Pa vendar.
Konec prejšnjega stoletja zaznamujeta gradnji Unionske fasade skladišča in Gospodarske zbornice v Ljubljani. Stvaritelj prve, Aleš Prinčič, je masivno zunanjost skladišča razbremenil z detajli horizontalno in vertikalno se sekajočih črt, katerih oglišča so poudarjena z izstopajočimi deli v obliki kvadrov. Ob nočeh se fasada spreminja v ples barvnih luči na umetniškem platnu, kar je zanimiv, a dokaj drag način popestritve ene izmed glavnih vpadnic v mesto. Minimalističen način mrežne dekoracije zunanjosti arhitekturnega bloka povzema tudi v istem času zgrajena Gospodarska zbornica v Ljubljani, plod biroja Sadar – Vuga, le da je slednja še dodatno razgibana z arhitekturnimi moduli.
V letih, ki sledijo, se je slovenska arhitektura vse bolj uveljavljala v tujini. Izoblikujejo se številni arhitekti in biroji, med katerimi imajo monopol znotraj slovenskega področja še danes Matija Bevk in Saša J. Perovič, Jurij Sadar in Boštjan Vuga, Dean Lah in Milan Tomac ter Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič. Krajinsko ureditev s svojimi estetskimi merili največkrat zadovolji Ana Kučan. Kreativni pristopi omenjenih arhitektov so povsem raznoliki. Zaznamujejo jih detajl, material, skrb za socialne vsebine in predvsem konstrukcijska čistost.
Morda najbolj opevani tandem, ki ga obožujejo predvsem naročniki luksuznih stanovanj, je zagotovo Sadar - Vuga. Njune komplekse zaznamuje precenjen in tehnološko napreden konstrukcijski material, ki na pogled deluje hladno. Tovrstna zgodba se zrcali tudi v primeru Trnovskega pristana in kompleksa Arcadia. Razkošna zasnova in drag material, ki zadovoljujeta želje kupcev, sta minimalistično hladna in estetsko precej spominjata na podobno luksuzno arhitekturo, ki si v evropskih mestih postaja vse bolj podobna. Draga, a zelo neprijetna za bivanje.
Na drugi strani stoji socialna arhitektura, ki je v zadnjih letih zrasla okrog stanovanjskega kompleksa na Jurčkovi poti v Ljubljani, arhitektov Deana Laha in Mateja Tomca. Klasično strukturo za revnejši sloj narejenih stanovanj naj bi investitorju uspešno pomagala prodati razgibana in barvita struktura fasade, ki s sistemom izstopajočih barvnih okvirjev okrog oken na rahlo agresiven način vstopa v prostor. Njun individualen pristop do okolja pokaže tudi zanimiva zasnova Hotela Sotelia v Podčetrtku, ki se z razgibano in na griče spominjajočo arhitekturo odlično vklaplja v tamkajšnji zdraviliški kompleks.
Po besedah Hruskega želi razstava razbliniti mit o zgolj baročni, secesijski in Plečnikovi Ljubljani, a rigidna klasična postavitev, ki vključuje eno samo, snovno zelo revno projekcijo o predhodnikih današnjih arhitektov, tega ne upraviči. Precej podobno izkušnjo je moč doživeti tudi ob listanju kataloga Contemporary Architecture in Slovenia, ki je izšel v angleškem jeziku ob predstavitvi na trienalu v Lizboni. Tokrat je bil na novo izdan in dopolnjen.
Dandanes naprednejša arhitektura nastaja predvsem za mestna jedra, kjer ji podobo narekujejo kapitalska hotenja, ki od stavb zahtevajo predvsem prepoznavnost na trgu in kapitalski donos kvadratnega metra na račun kolektivnega dela in upadanja duha. Prav zaradi tega bi lahko kustos primerneje, z dodatnimi ter vsebinsko zanimivejšimi vsebinami in glasbo poudaril tovrstno problematiko sodobne domače arhitekture, gledalec pa ne bi bil omejen zgolj na kronološki pregled le-te.
Da je fasada brez detajla kot obraz brez nasmeha, je ugotavljala Tanja Pavlič.
Komentarji
komentiraj >>