Igor Bašin BIGor recenzira drugo ploščo kalifornijskega dvojca No Age ... (v celoti!)
* Natančno pred dvema mesecema smo v Tolpi bumov z enoletno zamudo predstavljali Weirdo Rippers, lansko izdajo dua No Age iz Los Angelesa. Nekaterim vročim zasledovalcem novitet se je ob tako imenovani neaktualnosti in zamudništvu Radia Študent kolcnilo. Danes ne popravljamo napake, ampak nadaljujemo s spoznavanjem in ocenjevanjem dela para, ki je preteklega maja izdal svoj drugi dolgometražni album oziroma pravi prvi album. Weirdo Rippers je namreč zbirka skladb z uvodnih petih singlov, medtem ko je Nouns prvi celovit in zaokrožen prvenec kitarista Randya Randalla ter bobnarja in pevca Deana Spunta.
Duo No Age je le ena izmed izstopajočih skupin z underground, alternativne scene aktualnega Los Angelesa, ki je nase privlekla pozornost z delom v art-klubu The Smell in predvsem s koncerti na vsemogočih lokacijah. Randall in Spunt sta otroka do-it-yourself kulture in se več kot dobro zavedata vloge ustvarjalne skupnosti, samoorganizacije in solidarnosti. Vsi ti elementi so prisotni tudi v njunem šundr-pop-punku, s katerim sta drzno in brez zavor stopila v ospredje najbolj svežih, glasnejših in tudi opaznejših debitantov letošnjega leta.
Z albumom Nouns nam fanta ponujata logično nadaljevanje dosedanjih uvodnih korakov. Pravzaprav ne ponudita prav nič prelomno novega, ampak gradita na začrtani smeri, ki smo jo spoznali in začeli občudovati že na Weirdo Rippers. Brezkompromisno pleteta hrup in melodijo. Sežeta v ambientalne sfere musique concrete, kamor zavijata na trenutni oddih pred novim izletom v odvrnjeni, distorzirani pop. Če so se skozi single, zbrane na Weirdo Rippers, nevarno približali Jesus & The Mary Chain in My Bloody Valentine, se na albumu Nouns bolj obračajo k najbolj glasnim trenutkom Dinosaur Jr. in k izpovednosti Boba Moulda oziroma Husker Du. Z albumom Nouns je na plano izstopilo ameriško poreklo No Age.
Pod vso neizmerno količino hrupa, ki prevladuje na tem albumu, se skriva velik avtorski potencial kitarista Randya Randalla ter bobnarja in pevca Deana Spunta. Prav lahko se zgodi, da bo temu albumu, ki ga nekateri že navajajo za enega izmed prelomnih ključnih albumov v letu 2008, sledilo presenečenje, ko bodo hrup zamenjale mehke in spevne skladbe. Dobro prisluhnite tem novim skladbam in odkrili boste prave folk poskočnice. Randall in Spunt sta novodobna sonična mladinca, ki z vso silo, številnimi efekti in z vsemi potenciometri do maksimuma spreminjata milozvočje v šundr.
pripravil Igor Bašin- BIGor
Komentarji
komentiraj >>