... farsa v Zimbabveju dobiva epilog z volitvami, kjer je neformalno kandidat samo Mugabe ...
... Uribe bi rad referendum o predčasnih predsedniških volitvah zaradi odloka vrhovnega sodišča ...
... na nadomestnih volitvah za mesto v spodnjem domu parlamenta v Veliki Britaniji zmaga konzervativcev ...
... Pjongjang je simbolično zrušil manjši stolp, zahod v tem vidi napredek ...
... noveli o varstvu okolja zaenkrat nasprotujejo zgolj Socailni demokrati ...
NAPOVEDNIK
Zadnja dva tedna - ali pa vsaj zadnji teden - sta bila v šoli zgolj formalnost, ko se je več zajebavalo kot učilo oziroma delalo. Tako se je marsikdaj pripetilo, da je kdo s starši odšel na morje še v času šole in se s tem izognil kakšnemu dnevu zabave v brezdelju na šoli. Je pa dejstvo, da na Nizozemskem zaradi dopusta veliko staršev vzame otroke iz šole dva dni pred zaključkom uradnega šolskega leta. To je presedlo tamkajšnjim oblastem, zato so na letališče v Amsterdamu poslali deset začasnih uradnikov za izobraževanje. Ti so ustavljali starše in ugotovili, da jih kar več kot polovica nima ustreznih dovoljenj, da lahko otroke predčasno odpeljejo s sabo na dopust.
Kazni zaenkrat še niso izrekali, saj je namen akcije osveščanje in informiranje. Staršem so namreč skušali dopovedati, da lahko otroci predčasno zapustijo šolo samo zaradi izrednih razlogov, med katere pa dopust ne sodi. Starši po drugi strani priznavajo, da se za dopust malo hitreje odločijo zato, ker so letalske karte cenejše in je seveda denar, ki ga prišparajo, bolj pomemben kot pa dva dni ušive šole. Danes pa je na Nizozemskem tudi uradno konec šole, tako da se starši s tem problemom ne ukvarjajo več. Res pa je, da bodo sedaj odšteli več denarja za letalske karte. Kam pelje takšno obnašanje države glede vzgoje, smo vprašali ravnatelja
mednarodne gimnazije v Stockholmu Mika Powersa.
Vi pa poslušate Off program Radia Študent brez otrok in letalskih kart!!!
OFF PROGRAM
Farsa v Zimbabveju dobiva piko na i za današnjimi volitvami, na katerih je po odstopu opozicijskega voditelja Morgana Tsvangirajija edini kandidat dosedanji predsednik Robert Mugabe. Najverjetneje bo zmagal, je pa to vseeno tesnoben dan za Zimbabve. Tsvangiraji naj bi sicer že v prvem krogu zmagal z več kot 50 odstotki glasov, a ker naj bi volilna komisija goljufala, jih je po Mugabejevem mnenju dobil le 48 odstotkov. Razlog za odstop pred drugim krogom pa je ta, da ne verjame v pošteno izvedbo volitev pod Mugabejem, čeprav je k odstopu prispeval verjetno tudi psihični pritisk na Tsvarangija. Udeležba na volitvah bo kakopak zelo nizka, a to Mugabeja niti ne zanima. Sicer je Tsvangiraji še vedno na volilnem lističu, saj oblast ne priznava njegovega odstopa. Toda tiste, ki bi volili zanj, najverjetneje čakajo sankcije.
Álvaro Uribe, kolumbijski predsednik, ki se do marsikoga obnaša isto brutalno kot Mugabe, je kongres zaprosil, da razpiše predčasne predsedniške volitve, saj je vrhovno sodišče odredilo revizijo zakona, ki je Uribeju omogočil kandidiranje leta 2006. Vrhovno sodišče je to storilo po obsodbi poslanke, ki je priznala, da je prejela podkupnino od Uribejeve konzervativne stranke, da je glasovala za spremembo ustave. Uribe se seveda zgovarja in pravi, da vrhovno sodišče zlorablja oblast. Sam upa, da bo kongres izglasoval zakon o referendumu, na katerem bi ljudstvo odločalo o ponovitvi predsedniških volitev iz leta 2006, saj bi tako imel več možnosti, da se volitve ne ponovijo.
Severna Koreja je uničila stolp za hlajenje vode v jedrskem reaktorju y Yongboyu. Ta je predstavljal simbol jedrskega programa Pjongjanga, dejanje pa se je zgodilo dan po predaji deklaracije o jedrskem programu, ki naj bi simbolizirala predanost Severne Koreje po jedrski razorožitvi. 20-metrski stolp, ki je sicer odvajal odvečno toploto v zrak, ni pretirano tehnično pomemben in ga lahko hitro ponovno zgradijo. Vseeno pa zaradi katastrofalnega socialnega položaja morajo popuščati. Torej se bodo pogajanja še dolgo nadaljevala: 'Lukavo sa vukom, a brutalno prema zecu.'
Britanci menijo, da se jim socialni položaj skozi generacije slabša. Tako kar 75 odstotkov meni, da so na slabšem kot njihovi starši, medtem ko 69 odstotkov Angležev misli, da imajo socialne razlike v otroštvu preveliko vlogo v kasnejšem življenju ljudi, kar seveda povečuje socialne razlike. Tako so tudi po mnenju direktorja raziskave Leeja Elliota Majorja možnosti mladih ljudi preveč determinirane s socialnim položajem njihovih staršev. Trenutna vlada Gordona Browna naj bi se trudila, da bi bile možnosti za vse enake, čeprav je to v sistemu, ki ga ima Aglija, zgolj utopija.
Da pa Brownu zaupanje pada, so pokazale tudi nadomestne volitve za mesto v spodnjem domu angleškega parlamenta, ki se je izpraznilo, ko je bil konzervativec Boris Johnson izvoljen za župana Londona. Mesto je dobil kandidat konzervativcev John Howell, ki je v okrožju osvojil 57 odstotkov glasov, medtem ko je laburistični kandidat končal šele na petem mestu. Več o novem županu Johnsonu in dogajanju v Londonu nam bo premierno povedal naš poročevalec iz angleške prestolnice Matej Horvat.
V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga se začenja Jadransko-Jonski državljanski forum o medkulturnem dialogu, ki bo danes in jutri potekal na Krfu v organizaciji Evropskega parlamenta – natančneje informacijske pisarne za Slovenijo, Grčijo in Italijo. O dogodku in gostih foruma smo spregovorili z vodjo Slovenske pisarne v Evroparlamentu Natašo Goršek Mencin.
Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih centrov Slovenije Boris Koprivnikar meni, da pri reformi plačilnega sistema v javnem sektorju ni bilo sodelovanja z delodajalci. Izpostavil je tudi vprašanje vladi, kako bo nadomestila primankljaj v blagajni javnih zavodov, ki bodo morali izplačevati plače po novem plačilnem sektorju in niso financirani iz proračuna. Kot primer tega lahko damo domove za ostarele. O vsem skupaj smo spregovorili s Koprivnikarjem.
Poslanci so opravili razpravo o noveli zakona o varstvu okolja, kjer so podporo noveli namenile vse stranke razen Socialnih demokratov. Novela sicer prinaša določila direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, v pravni red pa bi jo morali prenesti do 30. aprila leta 2007. Zakaj noveli nasprotujejo pri Socialnih demokratih, nam bo povedal poslanec največje opozicijske stranke Janko Veber.
Off je pripravil Urh, sledi pa Kultivator Mateja J. in Nejca M. o proti-terorističnemu terorizmu švedske vlade.
Komentarji
komentiraj >>