Slovenija je končno zaključila s predsedovanjem naši evropski družini, tako da ne bo več treba prenašati bebavih protokolov. Predsedniški stolček pa smo s predali Franciji, kjer bosta tokrat na prestolu kraljevala Nicolas Sarkozy in Fillon, v bistvu predvsem prvi. Naše prednostne naloge so bile sicer regularne in nič kaj drugačne od drugih predsedujočih. Torej spremljanje ratifikacije Lizbonske pogodbe, zahodni Balkan, lizbonska strategija za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj...
Slovenija je končno zaključila s predsedovanjem naši evropski družini, tako da ne bo več treba prenašati bebavih protokolov. Predsedniški stolček pa smo s predali Franciji, kjer bosta tokrat na prestolu kraljevala Nicolas Sarkozy in Fillon, v bistvu predvsem prvi. Naše prednostne naloge so bile sicer regularne in nič kaj drugačne od drugih predsedujočih. Torej spremljanje ratifikacije Lizbonske pogodbe, zahodni Balkan, lizbonska strategija za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj in medkulturni dialog. Smo res dobro bdeli nad ratifikacijo Lizbonske pogodbe? Je Slovenija res pripomogla, da so braća Srbi parafirali sporazum z EU? Kako smo naenkrat tako naklonjeni Balkancem, ko pa smo skorajda od leta 91' vztrajno zavračali, da imamo sploh kakršno koli povezavo z južnimi Slovani? Bi Slovenija res med prvimi priznala najmlajšo republiko Kosovo, če ne bi predsedovala in ji ne bi interesov narekovale Združene države Amerike?
Kar pa zadeva medkulturni dialog, ki je prav tako bil med preferencami našega predsedovanja, nam vse pove nestrpnost do Romov, istospolno usmerjenih, azilantov in lahko bi naštevali še naprej. A vendar je bilo po mnenju vlade skoraj vse izpeljano perfektno, saj vidi Slovenijo kot junaka Evropske unije. Najprej smo govorili s poslancem koalicijske stranke Nova Slovenija Antonom Kokaljem.
Malo bolj zadržan, nekako nevtralen je do predsedovanja Slovenije Evropski uniji poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk.
Bolj kritičen do predsedovanja in multikulturnega dialoga, ki postaja simptom nestrpnosti naše oblasti, ter tudi do podložnosti politiki Združenih držav Amerike in ostalih izgubljenih priložnosti, ki jih je Slovenija ob predsedovanju Evropski uniji imela, pa je član Liberalne akademije Darko Štrajn.
Koordinator združenja nevladnih organizacije Sloga, Marjan Huč je zadovoljen s sodelovanjem z vlado med predsedovanjem. Zmotilo ga je le nesodelovanje vseh ministrstev, razen ministrstva za zunanje zadeve, ki je po drugi strani prav tako zagrešilo veliko napak. Ministrstva namreč niso bila pripravljena priskočiti na pomoč pri ozaveščanju, kot so v Slogi to pričakovali.
Od nevladnih organizacij oziroma od Sloge bi lahko pričakovali malo več kritike glede na to, da stvari še zdaleč niso rožnate, še posebej na področju človekovih pravic. Kar pa se tiče protokola in organizacije, je bil učinek ta, da so zelo omejevali gibanje, med drugim tudi novinarjem. Darko Štrajn.
Od predsedovanja Evropski uniji smo se poslovili zgolj z eno formalnostjo več, ki jo bodo čez nekaj časa vsi pozabili, ostalo pa bo prazno govoričenje o pomembnosti Slovenije v tej vlogi, kjer se, roko na srce, ni suvereno in dobro odrezala.
ODPOVED: Kultivator sta pripravila Urh in Tina.
Komentarji
komentiraj >>