Sreda, 23. 7. 2008
Peter Recer
White Denim s svojim prvencem prinašajo svežino na aktualno glasbeno sceno. Zvočno so distancirani od obilice bendov, ki igrajo zgolj trendovsko in ne iščejo sebi lastnega glasbenega izrazja. Na Workout Holiday nam podajajo ravnovesje med preprostostjo pesmi in kompleksnostjo igranja. Domiselno preigravanje je združeno z občutkom za detajle in album s tem zaokrožijo v smiselno celoto. (v celoti!)
* Tokrat v oddaji Tolpa Bumov predstavljamo prvenec zasedbe White Denim z naslovom Workout Holiday. Band prihaja iz Amerike, točneje iz mesta Austin v Texasu, gre pa za dokaj mlado zasedbo, obstaja namreč od leta 2006. Po prvi EP plati z naslovom Let's Talk About It, so med nastopanjem po domači celini posneli drugi EP z naslovom Workout Holiday, ki pa je bil naprodaj le na koncertnih prizoriščih. Pravili so ji turnejska plata oziroma Tour EP. Kakorkoli, s koncertiranjem in omenjeno ploščo so vzbudili zanimanje za RCRD LBL, to je za izključno internetno založbo, ki omogoča zastonj presnemavanje glasbe v MP3 obliki. Po dokaj uspešnem nastopanju po Ameriki so izdali svoj prvi CD in LP plato, ponovno z naslovom Workout Holiday, ki je tudi predmet današnje Tolpe.
Prvenec je izdan pri angleški založbi Full Time Hobby, in sicer z željo, da bi dosegli evropsko občinstvo. Posledično so bili pred kratkim na angleški turneji, kjer so se med drugim predstavili tudi na Glastonbury festivalu. White Denim so v osnovi rockerski band. Vendar bi s tem povedali premalo. Strukturo pesmi namreč nenehoma nadgrajujejo ter obenem razgrajujejo. To da slutiti že uvodna pesem 'Let's Talk About It', ko se v drugi polovici iz enostavnega, a nalezljivega rifa prelevi v podajanje basovskega ritma, medtem ko zvok kitare raziskuje nove zvočne podobe. Tako kot je dvolična uvodna pesem, je raznolika celotna plata. Slišimo malo detroitske garaže, ki pa ni preveč umazana, ampak kar lepo pospravljena. Na drugem koncu se pojavi kanček psihedelije, a nas plesnost skozi bas in boben ohranja prizemljene. Nekje v ozadju se na trenutke pojavi bluesovska oblika, a že v naslednjem koraku vskoči kitarski drive. Glasbeno sliko tako prepletajo nianse kitarskh rifov, podajanje ritmičnega bobna in basa ter vokalni podvigi.
Ob taki raznovrstnosti obstaja verjetnost, da se zvok razvodeni in izgubi celostna podoba. A pri Workout Holiday ni tako. Skupina ohranja dinamičnost in ko se že zazdi, da smo prišli do točke, kjer pesem izgublja svojo trdnost, nas ponovno odrinejo v nov vrtinec. Ob poslušanju se začuti svojevrstnost White Denim, ki igrajo rockerske pesmi, zaigrane na sebi lasten, malce ekstatičen način. Na plati lahko slišimo unikaten zvok, ki pa obenem ni težek, oziroma pride hitro v uho. V pesmih je izraženih veliko emocij, bodisi skozi vokal ali preigravanje inštrumentov. Tukaj bi bilo potrebno poudariti, da so fantje LP sproducirali sami, v »do it yourself« maniri. Za studio jim je namreč služila predelana prikolica, parkirana nekje v gozdu blizu Austina.
Omeniti je potrebno tudi vokal, ki je na trenutke vreščeče v ospredju, ob drugi priložnosti soulovsko zavija, v nekaterih primerih pa se lahko popolnoma umakne preigravanju inštrumentov. Dve inštrumentalni pesmi pa še dodatno pripomoreta k večplastnosti albuma Workout holiday.
White Denim s svojim prvencem prinašajo svežino na aktualno glasbeno sceno. Zvočno so distancirani od obilice bendov, ki igrajo zgolj trendovsko in ne iščejo sebi lastnega glasbenega izrazja. Na Workout Holiday nam podajajo ravnovesje med preprostostjo pesmi in kompleksnostjo igranja. Domiselno preigravanje je združeno z občutkom za detajle in album s tem zaokrožijo v smiselno celoto.
pripravil Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>