Maruša Bertoncelj poroča iz prosule letošnje edicije Soča Reggae Riversplasha ... (v celoti!)
8. SOČA REGGAE RIVERSPLASH FESTIVAL – POST REGGAE FESTUM
* »Riversplash se že tri leta bori zgolj za obstoj in prihodnost je zelo zelo negotova, zato je povsem mogoče – če se ne bo kaj bistveno spremenilo, o čemer pa zelo zelo dvomim - da je letošnji, 8. Riversplash, tudi zadnji takšen festival ob sotočju Tolminke in Soče,« smo pred začetkom omenjenega festivala lahko prebrali v izjavi organizatorja Rolanda Jurečka, ki jo je dal za Mladino. Zelo zelo negotova prihodnost in zelo zelo močan dvom organizatorja sta bržkone še pridobila na teži - po tem, roko na srce, doslej najslabše uspelem »Riversplashu«. Poglejmo zakaj.
»Poleg dejstva, da je že dva dni sončno vreme, so na veliko zadovoljstvo vseh zbranih nastopili King Shiloh Soundsystem. S tem dogodkom na t.i. »Soundsystem Area« - na katerem se bo dogajalo do konca festivala – se je uradno pričel festival, ki že danes obeta vrhunske izvajalce reggaeja. Na glavnem odru bosta, med drugimi, nastopili zasedbi Midnite (Deviški otoki), Moonraisers (Švica) in New York Ska Jazz Ensemble (ZDA), na odru na plaži pa didžeji in izvajalci iz Slovenije: Dubzilla, Sell Out, Ohoroho, Dr. Bancho & Sensi in Free Form Dub.« Tako je zvenelo prvo medijsko obvestilo v sredo, ko je še vse vzbujalo občutek, da bo 8. Soča Reggae Riversplah festival najboljši doslej. Prvi dan programa na glavnem odru je dejansko skoraj povsem uspel – zaškripalo je zgolj na obalnem odru, kjer opreme za DJ-anje še ni bilo. Dubzilla, sicer tudi novopečeni klubski maratonci RŠ, bi si zaslužili nastop na glavnem odru, King Shiloh Soundsytem pa so brez težav prevzeli celoten DJ program, saj je njihovo ozvočenje in stil nekaj najboljšega, kar današnji evropski soundsystemi ponujajo, še posebej ker vztrajajo v old-school maniri: en gramofon, en MC in dva ogromna seta box-ov, basi katerih so nesli gor do Tolminske cerkve in še dlje.
Na glavnem odru je šlo prvi dan vse kot po maslu. Vsi nastopajoči so brez dvoma dali od sebe najboljše, še posebej Midnite, ki so obiskovalce s svojim čistim, meditativnim in prav nič komercialnim roots reggaejem hipnotizirali kar do pol četrte zjutraj. Tisti, ki pa so jim ljubši bolj našponani ritmi, pa so lahko odplesali torej na obalo, kjer so v svoji »rockers« in »steppers« maniri vse dni festivala kraljevali torej King Shiloh-vci. Vse OK, bi lahko rekli - do četrtkovega večera, ko bi se proti sotočju, vsaj po pričakovanju organizatorja, moralo vsuti par tisoč novih obiskovalcev, saj naj bi ta dan nastopila trenutna super zvezda novodobnega roots reggaeja, Alborosie. Avtorica tega prispevka z zagotovostjo lahko trdi, da je bila kvota obiskovalcev nadvse udobna, res pa ni bila blizu tisti izpred par let, ko je Riversplash dobil že komercialne razsežnosti. Atmosfera je bila tokrat namreč tista pristna, mirna, obiskovalci pa v veliki večini dejanski poslušalci reggaeja ter hipijaški alternativci, tako iz Slovenije kot iz tujine.
Že popoldan so dež klicali predstavniki tržne inšpekcije, ki so nekaterim lastnikom stojnic pokvarili možnost skromnega zaslužka. Na obali so zgodaj zvečer igrali Sopot iz BiH, a bolj obema rekama kot poslušalcem, ki jih ni bilo kaj prida – razen klientele, ki je redno posedala ob vodi. Na glavnem odru zgoraj je namreč okoli pol devete z nastopom že začel povratnik in prijatelj slovenske reggae scene Prince Alla z Jamajke, ki po novem nastopa z bandom. Da mu je to v veliko veselje, je bilo več kot očitno - kot otrok poln energije je s Švicarji Najavibes izvedel enega njegovih boljših nastopov, kar smo jih imeli pri nas priliko videti do sedaj. Proti koncu sta se mu na odru pridružila še dva kvalitetna reggae vokalista mlajše generacije, Švicar Raldo Asher ter Francoz Donovan Levy, prav po zadnjem taktu pa se je nad Tolminom dobesedno utrgal oblak. Kot iz škafa je neusmiljeno lilo tako dolgo, da je bil organizator prisiljen odpovedati nadaljevanja programa. Najbrž je bilo za iskanje alternativnega prostora prepozno in tako sta obe preostali zvezdi večera, Omar Perry in Alborosie, na sotočju zgolj prespali.
Sonce, ki je spet posijalo v petek, je nekoliko pregnalo razočaranje nad razpletom četrtkovega večera – nenazadnje tudi za voljo dejstva, da se je tega dne obetal nastop Michaela Rose-a iz legendarnih Black Uhuru, v soboto pa še koncert Misty In Roots, ki so bržkone -vsaj med nekoliko starejšo publiko – na tokratni Riverspalsh privabili še največ ljudi. Na malem odru na obali so se končno pojavili tudi gramofoni, da bi po koncu programa na glavnem odru končno lahko DJ-al še kdo drug od napovedanih – poleg, kot že rečeno, sicer izvrstnega King Shiloh Soundsystema. Koncerta hrvaških Stillness in »Riversplash rezidentov« BR Stylers sta zadovoljila in lepo natempirala vzdušje do prihoda Michaela Rosea, ki je pravtako deloval dobro razpoložen. Nekje na polovici njegovega nastopa pa se je festival – zlomil.
Na oder je iznenada prikorakal organizator in na začudenje vseh pozval župana Tolmina v zaodrje v naslednjih petih minutah, sicer bo festivala takoj konec. Koščki slabih slutenj so hitro sestavili. Še pred tem je bila namreč potrjena vest, da je koncert Misty In Roots odpovedan, kar se je šušljalo že ves dan. In glede na to, da prodaja vstopnic očitno ni dosegla pričakovanj, je bil glavni vzrok sesutja programa finančne narave. Še tako srčna želja in dober namen organizatorja, v kar avtorica teh besed ne dvomi, nista bila, nista in ne moreta biti dovolj, da se festival evropskega formata rešuje na licu mesta – na tak način. Še posebej glede na dejstvo, da se organizator zaveda borbe za »zgolj obstoj«, kaj šele napredek le-tega, in to že tri leta. Župan seveda ni mogel priskočiti na pomoč in ni je bilo čarobne paličice, ki bi zavrtela čas nazaj ali vsaj pokazala na čudežno rešitev. Še manj pa – ki bi z dobrimi in pravimi argumenti lahko pojasnila nastalo situacijo upravičeno razočaranim nastopajočim in obiskovalcem.
Zasedba Dubline, ki je spremljala nesrečno prekinjen nastop Michaela Rosea, se je na vso moč trudila vsaj približno ohraniti vzdušje, kar ji je s presenetljivo mero dobre volje in izvajanjem pripredb znanih reggae izvajalcev ter komadov celo uspelo, a slabega okusa žal ni odplaknila. S tem smo se zbudili v novo, sobotno jutro, in nemo gledali, kako se pospravlja glavni oder. Na tem mestu velja omeniti še res izvrstno delo ozvočevalcev in lučkarjev – tudi zato je pospravljanje glavnega prizorišča bolelo. Edino, kar je še vztrajalo v polnem sijaju, je bilo sonce, in le-to ima še največ zaslug, da so obiskovalci ostali na sotočju ter - se vdali v usodo. Z muziko ali brez. Še do popoldneva ni bilo jasno, kaj bo s preostankom programa, nakar se je stanje vendarle začelo obračati na bolje. Proti večeru je začel potekati program, ki ga je v svojem neusahljivem viru pozitivne energije zorganiziral in vodil Asher Selector iz Švice, pravtako precej aktiven na naših tleh, in letos tudi uradni napovedovalec samega festivala. »Beach stage« je končno res zaživel – pod natrpanim paravanom so se zvrstili skoraj vsi nastopajoči, ki do sobote niso uspeli nastopiti, bodisi zaradi precej pomankljive organizacije, bodisi zaradi samega razpleta celotnega dogodka: Hornsman Koyote – Nemanja Kojić iz bivših Eyesburn, ki je v petek s pozavno nastopal tudi z Dubline zraven Michaela Rosea, Brazilci Afrodizia, Sardinci Train To Roots ter Leones Negros iz Mehike, ki še vedno harajo tod okoli – toplo priporočamo obisk koncerta nocoj v Menzi pri Koritu! Do gramofonov pa so le uspeli priti tudi DJ Heartical iz Švice, domača Ohoroho in Dr. Bancho, ter seveda izjemni Asher. Neprekinjeno do dne, kakor se za tak festival spodobi.
Obetaven začetek in za silo »tamponiran« zaključek tega torej zelo ponesrečenega 8. Soča Reggae Riversplasha. Če potegnemo črto: neslaven konec slavnega festivala. Organizator je še pred tem dvomil v prihodnost le-tega, zdaj je najbrž prepričan. Z nami vsemi vred. Še tako neomajna vera ne pomaga, da bi nekaj stalo ali se gradilo na tako trhlih temeljih, kot jih je festival očitno imel. Vseh prijetnih trenutkov in nekaj res odličnih koncertov seveda ne bomo pozabili, bi pa radi pozabili vso negotovost, odpovedi in luknje v organizaciji, za katere gre po 8 letih kljub vsemu upravičeno pričakovati, da jih bo vse manj in ne obratno. Na »Jah-lost«.
V srcu – in želodcu – nosi Riversplash Maruša Bertoncelj
Komentarji
komentiraj >>