Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Radioaktivni OFF program (3741 bralcev)
Četrtek, 24. 7. 2008
Matej J



... Severna Koreja podpisala pakt o nenapadanju ...
... Upravno sodišče zavrglo tožbo Aleša Zalarja ...
... V Franciji ukinjen 35-urni delovni teden ...
... Serija radioaktivnih izlitij, prav tako v Franciji ...
... 13 milijonov lačnih v vzhodni Afriki ...
... Zelena koalicija na sestanku s Podobnikom ...
OFF NAPOVEDNIK

Najbolj svobodna država na planetu, govora je seveda o Združenih državah Amerike, bo v soboto radostno praznovala stoletnico Zveznega preiskovalnega urada, bolj filmsko poznanega FBI. Urad je bil ustanovljen na pobudo pravosodnega ministra Charlesa Bonaparteja, službujočega v administraciji predsednika Teodora Roosevelta, leta 1908.

Agencija se je na začetku imenovala Urad za preiskave, zaposlovala pa je komajda 34 posebnih agentov, ki celih 25 let niso smeli izvrševati aretacij niti nositi orožja, razen v izjemnih primerih. Danes ta beštija nudi zaposlitev in s tem človeku dostojno življenje 30.000 osebam, od tega jih je 12.000 specialnih agentov, razpolaga pa z devetimi milijardami letnega proračuna.

Še posebej slavne dosežke urad beleži v času direktovanja J. Edgarja Hooverja. Vrli devetindvajsetletni pravnik se je v sedlo zavihtel leta 1924 in bedel nad varnostjo države vse do leta 1972, ko je končno umrl. S sabo v grob je menda odnesel kopico neprijetnih podrobnosti o številnih znanih osebnostih. Čast biti predmet njegovega sumničavega očesa je imel tudi borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši. Hoover je bil prepričan, da je Luther agent svetovnega komunizma, ki želi strmoglaviti ameriški ustavni red. Odredil je tudi spremljanje drugih političnih skupin in posameznikov, ki so skušali vplivati na spremembe v Ameriki. Prav zaradi takšnih zagretežev so po njegovi smrti omejili mandat direktorja na deset let.

Vi pa poslušate tiralicam nenaklonjeni in do slavja ravnodušni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Severna Koreja je podpisala pakt o nenapadanju z Združenjem držav jugovzhodne Azije, krajše poimenovanim ASEAN. Na slovesnosti ob koncu ministrskega srečanja ASEAN-a ga je v imenu svoje države podpisal zunanji minister Pak Ui Chun. Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju, ki jo je do sedaj poleg desetih članic združenja podpisalo še petnajst drugih držav in je stopila v veljavo leta 1976, zahteva, da se države podpisnice odpovejo uporabi ali grožnji s silo. Do podpisa je prišlo vzporedno s šeststranskimi pogajanji, v okviru katerih se je Pjongjang zavezal, da bo v zameno za gospodarsko pomoč in normalizacijo odnosov z ZDA in Japonsko opustil svoj jedrski program. Dovolj, da bo dokončno izbrisan s famozne osi zla?

Upravno sodišče je 24. julija v upravnem sporu zavrglo tožbo Aleša Zalarja v zvezi z junijskim sklepom vrhovnega sodišča, ki jo je vložil proti odločbi ministra za pravosodje zaradi imenovanja za predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker je Zalarju medtem že prenehala sodniška funkcija, ki je pogoj za imenovanje, po mnenju sodišča tožnik ne izkazuje več pravnega interesa. Naj spomnimo, da je Aleš Zalar kandidiral za delovno mesto, na katerega je bil kasneje na predlog ministra Šturma imenovan Andrej Baraga, ki pa je v zadnjem času prav tako padel v nemilost ministra Šturma in Mateja zaradi primera Penko.

Francoski senat je včeraj potrdil zakon, ki končuje 35-urni delovni teden. Zakon je podprla vladajoča Unija za ljudsko gibanje predsednika Nicolasa Sarkozyja, nasprotovali pa so mu predvsem opozicijski socialisti in seveda sindikati. 35-urni delovni teden, ki mu konzervativci nasprotujejo že vse od uvedbe, je že pred desetletjem uvedla takratna socialistična vlada, pripomogel pa naj bi predvsem k zmanjšanju brezposelnosti. Delovno ljudstvo, ki po anketah spremembam seveda nasprotuje, pa se lahko nadeja še drugih »dobrot«: vrli senatorji so namreč sprejeli še vrsto drugih gospodarskih reform, ki zaostrujejo kriterije glede izplačil za brezposelnost, otežujejo izvedbo stavk in naj bi povečali konkurenčnost in znižali cene.

Poleg restriktivnejše delovne politike pa po Franciji pustoši tudi serija radioaktivnih »incidentov«. V sredo so iz cevi jedrske elektrarne družbe Areva nedaleč od mesta Avignon iztekli radioaktivni delci in mimogrede kontaminirali okoli sto uslužbencev. Doza naj ne bi bila prehuda, vsaj tako zagotavlja PR podjetja. Tekočina z neobogatenim uranom je iztekla tudi iz elektrarne na jugovzhodu Francije taistega podjetja, ki je zaslužno tudi za rahlo kontaminacijo 15 uslužbencev jedrske elektrarne Saint Alban z ostanki radioaktivnih elementov. V Franciji obratuje 59 jedrskih elektrarn, ki zagotavljajo okoli 78 odstotkov električne energije v državi.

Oxfam, skupina nevladnih organizacij, predpostavlja, da 13 milijonov ljudi v vzhodni Afriki trpi zaradi lakote. V nekaterih delih naj bi cene poskočile za 500 odstotkov, dasiravno so se cene večinoma le podvojile, kot na primer v Somaliji in Etiopiji.

Koprska Zelena koalicija se je končno srečala z ministrom za okolje Janezom Podobnikom zaradi nezakonite širitve luke Koper proti severu koprskega zaliva. O dosežkih pogovora, i jih pravzaprav ni bilo, bo več povedal David Stepan iz Zelene koalicije.



Off sta z manjšimi motnjami v sistemu pripravila Matej J. in Tadej.




Komentarji
komentiraj >>