... Nigerijski uporniki nasprotujejo odločitvi mednarodnega sodišča ...
... Argentinski general obsojen zaradi poboja levičarjev ...
... FARC izpustil osem od desetih ugrabljenih turistov ...
... Govor Baracka Obame v Berlinu pred množico ljudi...
... V Srbiji zaradi aretacije Karadžića grožnje vidnejšim politikom ...
... Janez Podobnik napovedal kandidaturo na Idrijsko-Cerkljanskem območju ...
NAPOVEDNIK
Plemenska narava visoke politike se tudi v 21. stoletju ne spreminja. Posebno nebogljeno lahko deluje država z uglajeno diplomacijo, ki trči ob osebno zamero totalitarnega voditelja. Mirna državica sredi Alp, Švica, tako doživlja nenavadne, a težke mednarodne trenutke.
Država Libija je kot odgovor na aretacijo Hannibala Gadafija, sina predsednika Libije Moamerja Gadafija, zaprla naftno pipico. Hannibal in njegova žena sta bila obtožena fizičnega napada na dve uslužbenki hotela. Po dveh dneh je bil sin libijskega predsednika po plačilu varščine izpuščen. A Švica, od naravnih virov odvisna dežela, ni ušla gospodarskim ukrepom.
Gospodarski ukrepi se niso omejili samo na izvoz nafte v Švico, temveč so bila predstavništva švicarskih podjetij v Libiji, kot je Nestle, pozvana, naj zaprejo svoja predstavništva. Švicarskim ladjam je prepovedano vstopiti v libijska pristanišča, Švica svojim državljanom odsvetuje potovanje v Libijo, istočasno v Libiji potekajo protesti pred švicarskim veleposlaništvom. Seznam gospodarskih in družbenih pritiskov je skorajda neskončen.
OFF PROGRAM
Z nafto bogat polotok Bakassi, ki ga je bila Nigerija zaradi odločitve Mednarodnega sodišča prisiljena prepustiti sosednjemu Kamerunu, je bil razlog za napad desetih članov oborožene nigerijske skupine, nasprotujoče predaji ozemlja, ki je s čolna obstreljevala kamerunske vojake. El Dari, predstavnik Nigerijskega Koncila za obrambo in varnost delte, je potrdil, da so bili napadalci člani njihove organizacije in da so bili v že drugem napadu ta teden na kamerunske pozicije v Bakassiju ubiti vsaj štirje nigerijski napadalci, dva pa so Kamerunci zavzeli živa. V napadu naj bi bil ubit tudi en kamerunski vojak.
Ubijanje levičarjev na srečo ni v vsaki državi hvalevredno dejanje. V Argentini so namreč na dosmrtno ječo obsodili generala Luciana Benjamina Menéndeza, ki je bil poleg sedmih drugih zločinov spoznan za krivega tudi za ugrabitev, mučenje in umor štirih levičarskih aktivistov, ki so se zgodili leta 1977. Trupla teh naj bi po umoru odvrgel na cesto, da bi bilo videti, kot da so žrtve naključnega streljanja na cesti. General je bil za mnoge eden najbolj krutih vojaških oficirjev v času vojaškega režima med letoma 1976 in 1983. Vendar pa njegova kazen ne bo dolga, Menéndez je namreč do danes preživel osemdeset svobodnih pomladi.
Kolumbijska uporniška skupina FARC je, potem ko je pred tednom ugrabila deset turistov, osmerico že izpustila. Tajne pogovore in izpustitev je vodil Rdeči križ. Kolumbijske oblasti domnevajo, da bodo uporniki za ostala dva talca zahtevali odkupnino. Kljub dobri volji pa skupno število ljudi, ki jih uporniška skupina FARC zadržuje, ostaja 70.
Ponovno je eksplodiralo v Baqubi, in sicer je v neposredni bližini vojaške patrulje bombo sprožila samomorilska napadalka in pri tem ubila osem ljudi, dvajset pa jih je ranjenih. Žrtve napada naj bi bili predvsem lokalni vojaki, ki so bili rekrutirani za delo z ameriškimi in iraškimi silami. Ali se je ženska za napad in posledično smrt odločila zaradi novice, da iraški športniki ne bodo smeli nastopiti na olimpijskih igrah v Pekingu, ni znano. Verjetno pa so v igri bolj aktivistični razlogi od tega.
Poltemnopolti ameriški predsedniški kandidat Barack Obama je včeraj v Berlinu nagovoril 200.000 glavo množico. Osrednji del govora je bil namenjen želji po izboljšanju odnosov med ZDA in Evropo, ki bi v globaliziranem svetu morali zastopati skupne interese.
Več o tem pa sledi po OFF-u v Kultivatorju.
Voditelji razdeljenega ciprskega otoka so sporočili, da se bodo neposredna mirovna pogajanja med stranema začela 3. septembra. Do tega dogovora je prišlo med pogovori, ki sta jih opravila voditelja grške skupnosti Demetris Christofias in turške ciprske skupnosti Mehmet Ali Talat. Taye-Brook Zeihoun, vodja misije Združenih narodov na otoku, je dejal, da bo cilj pogajanj najti rešitev za ciprski problem, kar je v interesu obeh strani, vendar pa se bo o vsaki odločitvi, ki jo bodo sprejeli med pogovori, glasovalo na med stranema ločenih referendumih. Naj samo spomnimo, da strani nista realizirali pogovorov, odkar je leta 2004 grški del Cipra zavrnil mirovni program, ki so ga predlagali Združeni narodi in je bil podprt s strani Turškega dela Cipra.
V Srbiji se ozračje po aretaciji Radovana Karadžića vztrajno slabša. Zaradi groženj, ki jih neznanci naslavljajo na vidnejše politične osebe, so morali okrepiti njihovo varovanje. Prejemniki grozilnih pisem so predsednik Srbije Boris Tadič, vodja urada za sodelovanje s Haaškim tožilstvom Rasim Ljajić, notranji minister Ivica Dačić ter posebni tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević. Posebne pozornosti podpornikov bivšega vodje bosanskih Srbov je bil deležen tudi snemalec televizije B92, ki je zaradi fizičnega napada končal v bolnišnici.
Usoda hotela in študentskega doma Korotan na Dunaju pod upraviteljstvom Mohorjeve družbe je po odstopu od možnega odkupa s strani vlade Republike Slovenije negotova. Zakaj je do tega prišlo in o usodi študentov bo več povedal Anton Koren, ravnatelj Korotana.
Kot je še povedal Koren, so zaradi dejanj slovenske vlade prisiljeni dom Korotan ponuditi na prostem trgu. Istočasno pa skušajo rešiti stanovanjski problem nekaj desetih slovenskih študentov na alternativnih lokacijah.
Na Ljubljanskem stadionu ŽAK pod vodstvom Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Evropske komisije poteka kampanja »Za raznolikost. Proti diskriminaciji«. O Tovornjaku Raznolikost ter o starostni diskriminaciji pa nam je več povedala tiskovna predstavnica projekta Alma Selimovič.
Minister za okolje in prostor ter podpredsednik SLS Janez Podobnik je napovedal kandidaturo za poslanca na jesenskih parlamentarnih volitvah na Idrijsko-Cerkljanskem področju. Podobnik se bo tokrat za mesto v državnem zboru potegoval že petič. Na vprašanje, zakaj se je ponovno odločil za kandidaturo, je Janez Podobnik povedal:
Na vprašanje, kako se bo SLS lotila vprašanja koncentracije kapitala, glede na veliko število očitkov, ki letijo na določene člane stranke SLS, pa Janez Podobnik odgovarja:
OFF sta spisala Polona in Igor.
Komentarji
komentiraj >>