... Proti hrvaškemu pevcu Marku Perkoviću Thompsonu vložena kazenska prijava zaradi rasne diskriminacije ...
... Južna Afrika in Libija se ne strinjata z obtožbami zoper sudanskega predsednika Omarja al-Baširja ...
... Avstralija bo humanizirala svojo politiko do prosilcev azila ...
... Državni zbor razglasil odločitve z referenduma o pokrajinah ...
OFF NAPOVEDNIK
Za vse relevantne novice iz sveta družbe in politike se je treba le obrniti na Slovensko tiskovno agencijo. Naš javni servis nam tako nudi pomembne vesti, ki bi jih drugače lahko spregledali in imeli tako omejen vpogled na dogajanje doma in po svetu. STA nam je danes omogočila dostop do dveh novic resnično življenjskega pomena. Prva je, da je ameriški konzervativni novinar, komentator in kolumnist Robert Novak zbolel za rakom na možganih in nekaj časa ne bo ustvarjal. Novak je bil sicer novinar, ki je izdal tajno identiteto agentke CIE Valerie Plame, žene veleposlanika Josepha Wilsona, ki je odkrito kritiziral Busheve razloge za iraško vojno.
Druga novica je še bolj vpeta v politični svet. Republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu McCainu so v ponedeljek iz obraza odstranili manjše materino znamenje. Ali so mu materino znamenje podtaknili teroristi, ki nasprotujejo ameriškemu načinu življenja, še ni povsem jasno. Jasno pa je, kam se moramo obrniti, če želimo relevantne novice iz sveta politike in njenega zakulisja.
Berete OFF Program Radia Študent, ki je poln relevantnih novic.
OFF PROGRAM
Hrvaške nevladne organizacije so končno vložile tožbo proti hrvaškemu pevcu Marku Perkoviću Thompsonu zaradi rasne diskriminacije. Na svojem koncertu 30. maja letos je Thompson namreč uporabljal ustaški pozdrav »Za dom spremni!« oziroma »Za dom pripravljeni!«. Čavoglavčan je s tem užalil žrtve ustaškega režima. Med njimi so pripadniki srbske, judovske in romske manjšine. Tožbo so skupaj vložili Društvo mladih antifašistov Zagreba, Margelov institut judovske manjšine in Skupnost Srbov na Hrvaškem. Tudi hrvaški premier Ivo Sanader je ocenil, da je takšen koncert »škodljiv«. O kazenski prijavi smo govorili s predsednikom Margelovega instituta, Alenom Budajem:
Obtožbam, in sicer proti sudanskemu predsedniku Omarju al-Bashirju, pa nasprotujeta Južna Afrika in Libija, ki pritiskata na Združene narode, naj ovržejo obtožbe, kar povezujeta z mandatom mirovnih sil v Darfurju. Mednarodno kazensko sodišče je namreč Bashirja obtožilo vojnih zločinov. Varnostni svet Združenih narodov pa ima moč, da se za dvanajst mesecev odložijo ukrepi proti Bashirju, za kar si Južna Afrika in Libija tudi prizadevata, podpirata pa ju Kitajska in Rusija. Vendar države Evropske unije ne vidijo nobenega razloga za takšno dejanje.
Od ponedeljka naprej bodo italijanska mesta stražili vojaki. Tri tisoč oboroženih mož bodo najprej porazdelili med Rim, Neapelj, Milano, Padovo in Verono. In če bodo vojščaki uspešni, jih bodo napotili tudi v ostala italijanska mesta. Hrabri možje bodo namreč pomagali svojim kolegom policistom, da bodo ti lažje patruljirali po ulicah. Ulični vojaki bodo italijanske davkoplačevalce stali okoli 62 milijonov evrov. Vlada je sprejela tako odločitev v okviru varnostnega paketa za boj proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. Militarizaciji mest nasprotuje italijanska levosredinska opozicija in policijski sindikat.
Ob predstavitvi posebnega poročila o človekovih pravicah v Italiji je komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg opozoril, da mora politika priseljevanja temeljiti na človekovih pravicah in ne le na zaskrbljenosti zaradi varnosti. Hammarberg je dodal, da zdajšnji ukrepi v Italiji ne upoštevajo načel človekovih pravic in človekoljubnosti. Komisar je izrazil zaskrbljenost zaradi prej omenjenega varnostnega paketa, ki nezakonito priseljevanje prvič obravnava kot kaznivo dejanje, prav tako pa ni zadovoljen z uvedbo izrednih razmer v treh italijanskih regijah zaradi nezakonitega priseljevanja. Hammarberg še dodaja, da Romi in Sinti nujno potrebujejo učinkovito zaščito svojih človekovih pravic.
Drugačen pristop kot Italija pa uvaja Avstralija, ki se je pod vladavino Kevina Rudda odločila humanizirati svojo politiko do beguncev. Dokler ne bo razrešeno vprašanje njenega statusa, oseba, ki ne ogroža skupnosti lahko ostane v družbi, je dejal avstralski minister za priseljence, Chris Evans. Doslej je v Avstraliji veljal sistem, ki je omogočal, da so nekatere prosilce za azil avtomatično priprli v neke vrste zapore, tam pa so lahko ostali tudi po več let. Vlada sedaj predlaga, da bi morale imigracijske oblasti upravičiti tovrstni pripor vsake tri mesece, primer pripora nad šest mesecev pa bi moral preveriti tudi varuh človekovih pravic.
V Beogradu so se strasti po aretaciji Karadžića sicer umirile, vseeno pa bo danes ob 19. uri Srbska radikalna stranka organizirala množično zborovanje v podporo človekovim pravicam aretiranega. Čeprav tudi organizatorji javno pozivajo na mirne proteste, obstaja možnost eskalacije nasilja. O stanju v srbski prestolnici in napovedanih protestih smo govorili z novinarjem tednika Vreme in Balkan Investigative Reporting Network-a, Slobodanom Georgijevim:
Državni zbor je razglasil odločitve s pokrajinskega referenduma, ki se ga je – spomnimo – udeležilo manj kot enajst odstotkov volilnih upravičencev. S sedemintridesetimi glasovi za in osmimi proti so poslanci potrdili rezultat referenduma. Breda Pečan iz Socialnih demokratov pa opozarja, da volivci niso na referendumu sprejeli nobenih odločitev, ampak so podali le svoje mnenje. Zato tudi Veilio Trofenik iz Zares pravi, da bi bilo korektno razglasiti izide referenduma. Tudi Vili Rezman iz Desusa opozarja, da odločanje sploh ni namen posvetovalnega referenduma. Na drugi strani pa so poslanci SDS, Nsi in SLS podprli predlagani sklep. Jože Tanko iz SDS to utemeljuje s tem, da je izid referenduma za njih obvezujoč.
Še spodbudna novica za konec. Evropska komisija je izdala odločbo, da se 17,2 kilometra dolga avtocesta med Beltinci in Lendavo bo gradila. Projekt bo stal 116 milijonov evrov, kohezijski sklad pa bo zraven primaknil 41,6 milijona evrov. Nova pomurska štiripasovnica bo prevzela breme glavnih cest in povezala avtocestni odsek Vučja vas-Beltinci ter Lendava-Pince. Nov avtocestni odsek naj bi prevzel večino težkih tovornjakov, po glavni cesti pa naj bi se jih po izgradnji valilo le še šest odstotkov. Slovenija naj bi za obdobje 2007-2013 iz kohezijskega sklada izmolzla 1,6 milijarde evrov za prometno in okoljsko infrastrukturo. Živi bili pa videli!
Komentarji
komentiraj >>