Ponedeljek, 31.3. ob 14h
Univerzitetni info blok (Tanja M.)
Torek, 1.4. ob 14h Otvoritvi novega multimedijskega bunkerja na FDV-ju je prisostvovala Nika Kurent.
Sreda, 2.4. ob 14h: Tokrat govorimo o manifestaciji "Študenti za mir" in se javljamo s prizorišča dogajanja, izpred filozofske fakultete.
Četrtek, 3.4. ob 14h: Ocenjujemo prvo številko Študentskega statusa, novega ŠOU-vovskega študentskega časopisa
Ponedeljek, 31.3. ob 14h:Univerzitetni info blok
Tiste, ki vam jezik teče kot namazan, bo gotova zanimala informacija o tem, da se je v Zagrebu v petek pričelo evropsko univerzitetno debatno prvenstvo. Gre za najpomembnejši debatni dogodek na študentski ravni, ki je takoj za svetovnim. Prvenstva, ki bo trajalo do jutri, so se udeležili tudi študentje Ljubljanske univerze. V parih predstavljajo tri debatne ekipe s tremi sodniki. Debate potekajo v angleškem jeziku v britanskem parlamentarnem formatu, njihova tema pa so aktualni družbenopolitični dogodki.
V Mariboru, od koder so nas spet zasuli z informacijami pa so člani akademskega zbora Fakultete za strojništvo prejšnji teden soglasno podprli kandidaturo rednega profesorja Alojza Križmana za rektorja Univerze v Mariboru. Fakulteta za strojništvo naj bi prispevala k rešitvi kadrovske in splošne krize pri vodenju Univerze. Po mnenju akademskih kolegov ima profesor Križman bogate izkušnje pri delu na Univerzi, zato lahko občutno pripomore k reševanju problemov na Mariborski Univerzi in ji tako zagotovi akademsko svobodo in razvoj.
Pred kratkim so ljubljanski študentski predstavniki dobili novega predsednika študentskega zbora. Mariborski Študentski parlament pa je prejšnji teden izvolil novega podpredsednika študentske organizacije v Mariboru. To je Zoran Kačičnik, ki bo v prihodnje odgovoren za sodelovanje s študentsko organizacijo Slovenije in državo. Študentska organizacija v Mariboru ima šest predsedstev. Poleg predsednika in podpredsednika so v izvršilnem organu še štirje sekretarji. Zadolženi so za socialna vprašanja, univerzitetno politiko in izobraževanje, mednarodno sodelovanje in interesne dejavnosti študentov.
V Mariboru se je včeraj končalo deseto srečanje nacionalnih odborov držav članic mednarodne organizacije za izmenjavo študentov tehniških usmeritev. Naziv mednarodne nevladne organizacije je “International asociation for the Exchange of students.” Nastala je leta 1948 na londonskem imperial Collegu in deluje na področju Srednje in Južne Evrope. V okviru delavnic, omizij in delovnih skupin so študentje razpravljali o sodelovanju univerz in podjetij, razširjanju strpnosti in sodelovanja med študenti.
Ljubljanskiš študentje Fakultete za družbene vede pa so končno dobili novo multimedijsko učilnico, ki združuje radijski in televizijski studio ter uredništvo klasičnih elektronskih medijev. Dekan Fakultete za družbene vede, Igor Lukšič, je povedal, da je današnja konstrukcija realnosti predvsem medijska konstrukcija realnosti, zato je kvalitetno izobraževanje novinarjev še toliko bolj pomembno. Ministrica za kulturo, Andreja Rihter, je še dodala, da je učilnica namenjena področju uporabe sodobnih multimedijskih sredstev, ki so danes tako pomembne kot pismenost.
Nov multimedijski FDV-jevski bunker bomo podrobneje raziskali v jutrijšnji oddaji Kaj pa Univerza.
Skupina študentov in študentk, profesorjev in profesoric Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede ter posamezniki in posameznice v sredo, 2. aprila 2003 organizirajo manifestacijo “Študentje za mir”, s katero želijo izraziti glasen protest proti reševanju svetovnih problemov s pomočjo vojaške sile in opozoriti na nedopustno in neustavno ravnanje slovenske politike ob iraški krizi.
In za konec skočimo še k prijetnejši temi, kot je iraška kriza. Zaradi vremenskih okoliščin na vedno bolj zaželjeno primorsko. Senat visoke šole za turizem, Turistice, je na seji prejšnji teden obravnaval predloge občin Izola, Piran in Sežana glede reševanja prostorske problematike šole. Senat je odločil, najprimernejša ponudba občine Izola. Strokovni delavec za stike z javnostjo v občini Izola je po odločitvi senata povedal, da bo vsa potrebna dokumentacija urejena še letos. Gradnja visoke šole za turizem bi se tako naj pričela že ob koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega.
Univerzitetni info blok je danes sestavila Tanja M., kozmetične popravke je prispevala Lucija G.
Torek, 1.4. ob 14h: Otvoritev novega multimedijskega bunkerja na FDV-ju
Na Fakulteti za družbene vede v tem študijskem letu opažamo velike spremembe. Najprej so uvedli spletni referat, ki je edina pot, preko katere se študenti lahko prijavljajo na izpite. Pred kratkim so ukinili tudi vpisovanje ocen v indekse. Dobri, stari, rdeči indeks je tako postal zgodovina. Zamenjal ga je namreč novi, elektronski. Vpisovanje frekvenc in inskripcij pa je na FDV-ju že tako ali tako lanski sneg.
Prejšnji teden pa so na FDV-ju odprli tudi novo multimedijsko učilnico. Končno, bi rekli študenti novinarstva. Do sedaj namreč na fakulteti ni bilo tehničnih možnosti za poučevanje predmetov Radio in Televizija.
Nova multimedijska učilnica združuje vso tehnologijo, ki je potrebna za funkcioniranje multimedijskega uredništva. Televizijski in radijski studio, montažo in desk z računalniki, ki so potrebni tako za tiskan kot za elektronski medij. Če rečemo malce v šali, manjka jim le še tiskarna, da bi lahko izdajali svoj časopis. Pa vendar, zakaj pa ne? Pustimo se presenetiti.
Do sedaj so bili študenti novinarstva prikrajšani, saj so večinoma na fakulteti spoznavali le tiskani medij. Kar pa se tiče ostalih dveh medijev, so bili bolj ali manj prepuščeni dobri volji medijskih hiš. Zato sta bila, poleg študentov, nove pridobitve najbolj vesela nosilca predmetov Radio in Televizija: Ljerka Bizilj in Tomaž Perovič.
Tako predstavniki Nacionalne televizije in radia kot POP TV-jevci so bili v preteklosti postavljeni pred težko nalogo. Mlade novinarje, ki so že dokončali šolanje oziroma so bili temu blizu, so morali v svet televizije in radia uvajati na novo. Vsi so bolj ali manj znali pisati za časopis, redki pa so znali napisati tudi novico v televizijskem oziroma radijskem slogu. To je pomenilo, da študenti novinarstva niso imeli večje prednosti pri zaposlitvi pred ostalimi študenti.
Tako enim kot drugim sta bila kamera in mikrofon španska vas.
Tako direktor RTV Slovenija kot direktor Pro Plusa sta izrazila upanje, da se bo to v prihodnosti spremenilo. Z novo tehnologijo opremljen prostor naj bi študentom novinarstva prinesel potrebno znanje za opravljanje novinarskega poklica v elektronskih medijih. S tem bi naj študenti novinarstva imeli upravičeno prednost pred ostalimi »wannabe« novinarji.
Poleg Štakula in Jurenca pa smo med izbrano družbo študentov lahko opazili tudi Špelo Šipek, novinarko POP TV-ja, Tanjo Starič z nacionalke, dekana FDV-ja Igorja Lukšiča in pa seveda ministrico za kulturo Andrejo Rihter. Ministrica je prepričana, da so za novinarje znanja s področja sodobnih multimedijskih sredstev enako pomembna kot pismenost. No ja, res je dobro, da novinar pozna tehnologijo, vendar tega ne gre primerjati s pismenostjo.
Pa vendar je bila otvoritev le simbolična. Študenti pod okriljem Tomaža Peroviča studio uporabljajo že od jeseni. Samo za primerjavo: lani so vsi študenti skupaj v enem letu uspeli pripraviti 9 prispevkov za televizijo, letos pa so jih s pomočjo nove učilnice že 16.
Prodekan za informacijsko področje dr. Samo Kropivnik je prepričan, da tako opremljen prostor predstavlja prihodnost slovenskega novinarstva. V enem prostoru je namreč mogoče proizvesti novice za kateri koli medij, naj si bo v elektronski ali tiskani obliki.
Zanimivo je tudi, da se t.i. prihodnost slovenskega novinarstva nahaja v drugi kleti za debelimi železnimi vrati. Skratka, prostor je varen! Malce v šali malce zares je Jurenec na otvoritvi dejal, da bi v primeru vojne, POP TV lahko oddajal kar iz kleti FDV-ja. Ostali pa lahko samo upamo, da glede na trenuten razvoj dogodkov v svetu da do tega ne bo prišlo.
Poleg Peroviča pa je dejavna tudi Ljerka Bizilj. Trudi se, da bi radijski studio na FDV-ju zaživel tudi v malo bolj praktični obliki. Želi si namreč, da bi študenti dobili svojo frekvenco, na kateri bi lahko oddajali radio po svojih željah.
Vendar so študenti novinarstva prepričani, da se jim to še ne obeta kmalu. Sprašujejo pa se tudi, koliko bodo multimedijsko učilnico dejansko lahko uporabljali. Veliko jih je, ki bi sodobno tehnologijo radi spoznavali in uporabljali tudi izven predmetnika. Upamo lahko samo, da bo večmilijonska naložba v uporabi kar se da veliko. Škoda bi bila namreč, da bi multimedijska učilnica samevala za železnimi vrati, pa naj bo to zaradi neorganiziranosti ali katerega drugega vzroka.
Na FDV-ju pa je v pripravi tudi podiplomski specialistični študij novinarstva, ki je nastal na pobudo samih novinarjev. Študij naj bi potekal delno na fakulteti, delno pa v eni izmed medijskih hiš. To pomeni, da se bodo podiplomci učili tako teorije kot prakse. S tem pa bodo bolj usposobljeni, kar pomeni, da se slovenskemu novinarstvu ali pa vsaj študiju novinarstva obetajo lepši časi.
FDV-jevski multimedijski bunker je vzela pod drobnogled Nika Kurent
Sreda, 2.4. ob 14h: Manifestacija za mir
Vsi vemo kakšna je trenutna situacija, v katero se je vpletla Ameriška politika, ob podpori Velike Britanije proti Iraku. Mi smo sicer tukaj, lahko bi rekli daleč stran, vseeno pa ne tako zelo stran, da se nas tovrstna problematika ne bi dotikala. Vojna je krut poseg v primarne človeške pravice, predvsem tistega dela, ki obravnava človekovo svobodo in nenasilje. Najhuje pri vsaki vojni pa je to, da trpijo nedolžne civilne žrtve.
V opozorilo temu so študentje ljubljanske Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete organizirali manifestacijo, s katero želijo javnost opozoriti, da nasprotujejo reševanju svetovnih problemov z uporabo vojaške sile. Manifestacija za mir poteka danes. Skupni zbor udeležencev je točno sedaj, ob štirinajsti uri pred Filozofsko fakulteto. Zato se jim hitro pridružite.
Na novinarski konferenci, ki je včeraj potekala na Filozofski Fakulteti, so pobudniki in soorganizatorji manifestacije iz obeh fakultet povedali, da nasprotujejo tudi hlapčevstvu slovenske politične elite. Zato zahtevajo obtožbo slovenske vlade, ker podpira nasilno politiko. Študentje so napisali tudi posebno Deklaracijo za mir, v kateri navajajo vzroke nasprotovanja vojni proti Iraku.
V Deklaraciji za mir so zapisali, da ocenjujejo to vojno kot najresnejšo svetovno krizo po koncu hladne vojne. Pravijo, da je takšna politika nedopustna in v nasprotju s slovensko ustavo ter prevladujočim protivojnim javnim mnenjem. V dokaz temu so v Deklaraciji za mir citirali 124. člen Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa: Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. V Deklaraciji za mir odločno obsojajo očitno sprenevedanje slovenske vlade glede izvora in namena finančnih nakazil s strani administracije ZDA. ZDA namreč ta sredstva namenja le zaveznicam in podpornicam svoje neupravičene vojaške akcije.
Študentje Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete pozivajo študente ostalih fakultet in vse ostale državljane k podpisu Deklaracije za mir, ki jih bodo zbirali do konca tedna. Z zbranimi podpisi od slovenske vlade zahtevajo ponovno razpravo o iraški krizi in sprejem nove deklaracije, ki bo jasno obsodila vojaški poseg ZDA in Velike Britanije ter njihovih koalicijskih zaveznikov. Vsak posameznik bo s podpisom Deklaracije za mir izrazil zahtevo, da slovenska vlada javno in nedvoumno razglasi, da Republika Slovenija ni članica vojne koalicije in od nje ne sprejema poniževalnih dotacij v nikakršni obliki. Podpisniki Deklaracije za mir pričakujejo tudi večjo transparentnost in konsistentnost slovenske zunanje politike. Ta bi naj temeljila na popolnem in resničnem obveščanju javnosti in ne na zavajanju in sprenevedanju.
Omenjeno deklaracijo so študentje Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete poslali rektorju Univerze v Ljubljani, Jožetu Mencingerju ter predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju.
Včerajšnjo novinarsko konferenco je spremljala Tanja M., ki ob vsem tem dodaja: Make love not war.
Kakšna gesla in parole pa so si zamislili udeleženci današnje manifestacije, boste izvedeli kmalu. Iz trenutnega prizorišča dogajanja, torej izpred filozofske fakultete se nam bo javila Lucija
Četrtek, 3.4. ob 14h:Ocenjujemo prvo številko Študentskega statusa, novega ŠOU-vovskega študentskega časopisa
Podarjenemu konju se menda ne gleda na zobe. Kljub vsemu si bom drznila prekršiti to prastaro nenapisano pravilo in bom vzela med zobe nov študentski časopis, ki bo od danes naprej enkrat mesečno brezplačno razveseljeval študente ljubljanskih fakultet.
Že na prvi pogled je vsaj po prvi številki jasno, da gre za ŠOU-vovsko glasilo, čeprav je predstavnica resorja za obštudijske dejavnosti to zanikala. Za naslovnico so si izbrali kar fotografijo vhoda omenjene študentske organizacije, notranjo stran naslovnice pa krasita velikanska logotipa ŠOU v Ljubljani ter Študentskega servisa Borštnikov trg.
Ja, zadeva le ni tako zelo brezplačna, kot se zdi na prvi pogled. Tako študentska organizacija kot študentski servis se namreč financirata iz denarja, ki ga ustvarimo študenti s študentskim delom. Seveda sledi logično vprašanje, ali omenjeni časopis, ki so ga poimenovali “Študentski status”, opravičuje sredstva, ki so ga zanj porabili. Izdajatelj, ŠOU v Ljubljani ga je namreč izdal v deset tisočih izvodih. Vprašanje je še posebej na mestu v času, ko se ŠOU ubada s finančnimi težavami.
Glavna urednica, Urška Novak v uvodniku izhaja iz razmer, ki so pripeljale do padca prejšnje vlade ŠOU v Ljubljani in se sprašuje ali se da korupcijo preganjati z referendumom ter na vprašanje v isti sapi odgovarja: “Mislim da ne. Kot se ne da s prometnimi znaki preprečevati prometnih nesreč ali z zakoni ukiniti kajenja na javnih prostorih. Premik se mora zgoditi v naših glavah.”
Odgovorni urednik, Andrej Vilhar pa morebitnim bralcem sporoča naslednje: “V veliko čast in veselje mi je, da ti lahko predstavim novo, čisto svežo in edinstveno revijo Študentski status. Namenjena je prav tebi, draga študentka, kolega študent naše mogočne Univerze v Ljubljani. Do tebe bo pripotovala enkrat mesečno in te informirala o dogajanju na ŠOU in drugod, te seznanila z vročimi študentskimi vprašanji, te opozorila na dogodke, ki jih ne smeš zamuditi in te zabavala na tisoč načinov.”
Vilhar dodaja, da “je Status v celoti študentski. To pomeni, da ga ustvarjamo študenti za študente. Je medij, kjer lahko sprostiš svojo domišljijo, se preizkusiš v pisanju, glasno opozoriš na to ali ono zanimivost ali pa si enostavno daš duška in vse skritiziraš.”
Za začetek bi lahko skritizirali prispevek o tem, da so boni spet dražji. Poleg objavljene kopijo letaka, ki je na prodajnih mestih bonov že prejšnji mesec opozarjal na višje cene bonov je le kratek tekst, s katerim uredništvo “vabi vse pristojne, da njihovim bralcem predstavijo širšo razlago.”
Kako to, da odgovorov niso poiskali sami? Morda jim je pa zmanjkalo časa, ker so hiteli z izdajo prve številke revije, da bi le-ta sovpadala s pričetkom aprila, študentskega meseca obštudijskega izobraževanja, medijev in založništva.
Kot prvi prispevek v reviji so objavili intervju z Dušanom Šarotarjem, ki ga avtor označuje za “malce neobičajnega”. Napisalo ga je namreč devet udeležencev 37. Seminarja slovenskega knjižnega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bolj kot sam intervju, se mi zdi “malce neobičajno” dejstvo, da je omenjeni seminar potekal leta 2001. Pogled na koledar pa mi pove, da se piše že 2003.
Sicer pa v reviji predstavljajo še študentske literarne večere, povzemajo dogodke študentskega meseca kulture, najavljajo študentski ples ter škisovo tržnico, obveščajo o dejavnostih Resorja za socialo in zdravstvo ter o delu študentske svetovalnice, pišejo o Dijaški organizaciji Slovenije, o Zavodu ŠOU šport ter o Zavodu za mladinski turizem in o mednarodni pisarni. Predstavljajo tudi neformalni indeks, potovanje po Turčiji, digitalno fotografijo, revijo pa krasi tudi nekaj zapoznelih pustnih utrinkov in malo bolj aktualen napovednik študentskega meseca izobraževanja, medijev in založništva.
Skratka: Revija, pisana po okusu povprečne, ne pretirano kritične študentske populacije bi se lahko imenovala tudi “ŠOU se predstavi.” Seveda v naaaaajlepši možni luči. Sicer pa tudi ime “Študentski status” povsem ustreza, saj je le-ta pogoj za večino dejavnosti, ki jih revija opisuje.
Tisti, ki z vsebino ne boste zadovoljni, lahko prispevate k temu, da bo naslednja številka boljša. To lahko storite tako, da do 14. aprila pošljete svoj prispevek na naslov studentski.status@email.si. Prav zanimivo bo izvedeti, ali uredniška politika poleg leporečenja prenese tudi kakšno kritiko.
Naslednje vprašanje, ki se poraja pa je naslednje: Bo omenjena študentska revija preživela trenutno ŠOU-vovsko garnituro ali pa bo padla skupaj z njo? Ali celo pred njo!
Ekipi Študentskega statusa seveda želimo, da bi njihova revija vsebinsko rasla in se razvijala. Da bi jim uspelo doseči tisti “premik v glavah”, ki ga v uvodniku omenja glavna urednica.
Prvo številko Študentskega statusa je prelistala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>