Genealogija nosi v sebi novo razumevanje zgodovine in posledično novo razumevanje časa ... Foucault genealogijo imenuje tudi »'resnična' zgodovina« ... Genealogija je zgodovina, vendar zgodovina tistega, kar 'nima' zgodovine ... Genealogija ima moč, da spreobrne odnos tistega, kar nam je blizu, in tistega, kar nam je daleč ... Genealogija je zgodovina virtualnega ... Genealogija je tudi virtualno zgodovine ... Genealogija je vračanje, ponavljanje zgodovine ki se ni nikoli zgodila ...
»Vsako stvar in vsako poreklo kakšne vrednosti je treba zreducirati na vrednost, pa vendar je tudi te vrednote treba zreducirati na nekaj, kar je njihovo poreklo, kar pa odloča o njihovi vrednosti.«
Genealogija se tu definira kot »diferencialni element vrednot, iz katerega izhaja sama njihova vrednost«. Genealogija je cenitev: »Cenitev se definira kot diferencialni element ustreznih vrednot: kritiški in ustvarjalni element obenem.«
Vendar je hkrati cenitev vrednot in vrednost cenitve: »Z ene strani razumeva cenitev vrednote, na temelju katerih se ocenjujejo pojavi. Vendar z druge strani, na globljem nivoju, razumevajo vrednote cenitve, 'vrednostna stališča', na temelju katerih se izpeljuje sama njihova vrednost.«
»Genealogija je, torej, poreklo ali rojevanje, vendar je tudi razlika in distanca v poreklu.«
Genealoški problem je torej problem kritike (ki je »Nietzsche nikoli ne razume kot reakcijo, ampak kot akcijo«):
»Problem kritike je vrednost vrednot, cenitev, iz katere izhaja njihova vrednost, torej problem njihovega ustvarjanja.«
»Od takšnega razumevanja genealogije Nietzsche pričakuje precej stvari: novo organizacijo znanosti, novo organizacijo filozofije, ugotovitev vrednot prihodnosti.«
Na nekem drugem mestu pove Deleuze nekaj podobnega:
»Nietzsche nadomesti ideal spoznanja, odkritje resnice z interpretacijo in vrednotenjem. Prva fiksira 'smisel' nekega fenomena, smisel, ki je vselej parcialen in fragmentaren; drugo določi hierarhično 'vrednost' smislov in totalizira fragmente, ne da bi zmanjšalo in zbrisalo njihovo pluralnost.«
In nadaljuje: »Filozof prihodnosti je umetnik in zdravnik – z eno besedo, zakonodajalec. Ta podoba filozofa je hkrati najstarejša, najdavnejša. Je podoba predsokratskega misleca, 'fiziologa' in umetnika, interpreta in ovrednovalca sveta.«
Genealoška metoda, od katere Nietzsche pričakuje nič manj kot novo organizacijo znanosti in filozofije - se pravi 'ugotovitev vrednot prihodnosti' s prevrednotenjem vseh vrednot - je torej hkrati v neposredni zvezi z 'najstarejšo podobo filozofa'. To pa zaradi tega, ker ni tisto, kar interpretira, in tisto, kar vrednoti, nič drugega kot volja do moči:
»Interpretirati pomeni določiti silo, ki daje stvari smisel. Ceniti pomeni določiti voljo do moči, ki daje stvari vrednost. Vrednote se, torej, ne morejo abstrahirati s stališča, s katerega izvajajo svojo vrednost, prav tako kot se smisel ne more abstrahirati s stališča, s katerega dobiva pomen. Volja do moči je kot genealoški element tisto, iz česar se izpeljuje pomen smisla in vrednost vrednosti.«
Kljub temu da se beseda 'genealogija' v Nietzschejevi filozofiji in filozofiji na splošno pojavi pozno, šele v genealogiji morale, pa lahko genealogijo Nietzschejevega pojma genealogije spremljamo že od začetka njegove misli. Kot to opazi Foucault v svojem tekstu »Nietzsche, genealogija, zgodovina« - ki je izjemno pomemben tudi za razlago samega Foucaultevega miselnega in metodološkega razvoja - »se genealogija v nekem smislu vrača trem modalitetam zgodovine, ki jih je Nietzsche premišljeval leta 1874« v drugem času neprimernem premišljevanju. Srbski strokovnjak za Nietzscheja Mihajlo Đurić pa opozarja, da najdemo že v Človeškem, predčloveškem izraze, kot so »zgodovina nastanka mišljenja«, »zgodovina moralnih občutkov«, »izvor religioznega kulta« in tako naprej.
V prvem poglavju 'Človeškega, prečloveškega', ki se imenuje »O prvih in poslednjih stvareh«, pa sam Nietzsche zapiše naslednje: »Tako kot pred dvema tisočletjema privzemajo danes filozofski problemi skoraj v vseh delih obliko vprašanja, kako lahko nekaj nastane iz nasprotja. Nasprotno pa je zgodovinska filozofija, ki si je sploh ne moremo več predstavljati ločene od naravoslovja, ugotovila, da to niso nasprotja in da je podlaga temu nasproti postavljanju neka zmota uma. Vse, kar potrebujemo, je kemija moralnih, religioznih in estetskih predstav. Kaj če bi zaključek te kemije predstavljal rezultat, da se najlepše barve tudi na tem področju pridobivajo iz manjvrednih ali celo preziranih snovi?«
Kakšne barve pa je zgodovinska filozofija oziroma genealogija?
V sedmem odstavku predgovora H genealogiji morale lahko preberemo: »Saj je na dlani, katera barva mora biti genealogu morale stokrat pomembnejša prav od nebeške modrine: to je sivina, hočem reči, vse, kar temelji na listinah, vse, kar se da dejansko ugotoviti, kar je dejansko obstajalo, skratka, celotno dolgo, težko razberljivo hieroglifsko pisavo človeške moralne preteklosti!«
»Genealogija je siva, dlakocepska in potrpežljivo dokumentarna. Dela na zapletenih, postrganih pergamentih, po katerih je bilo že večkrat pisano. Od tod je za genealogijo nujna vzdržanost: uvideti posebnost dogodka zunaj vsake namembnosti; prežati nanje tam, kjer jih najmanj pričakujemo, in v tistem, za kar se smatra, da nima zgodovine – v čutih, ljubezni, zavesti, v instinktih. Razumeti njihovo vračanje, ne da bi se orisala blaga krivulja evolucije, ampak da bi se spet našle različne scene, na katerih so ti dogodki igrali različne vloge. Definirati celo mesto njihovega izostanka, trenutek, v katerem se oni niso zgodili«.
Pojem genealogije torej nosi v sebi novo razumevanje zgodovine in posledično novo razumevanje časa. Kot smo že povedali, Nietzsche genealogijo večkrat imenuje 'smisel zgodovine' ali 'duh zgodovine'. Foucault jo imenuje tudi »'resnična' zgodovina«.
Genealogija je zgodovina, vendar zgodovina tistega, kar 'nima' zgodovine. Je zgodovina onstran zgodovine. Onstran pa tukaj pomeni na sredini. Ampak kako se lahko zgodi, da zgodovina, proti kateri je genealogija bistveno usmerjena, sama postane genealoška analiza?
»Kako drugače, če ne tako, da jo zgrabimo, da zagospodarimo z njo in jo obrnemo proti njenemu rojstvu. Gre za to, da se od zgodovine naredi neki proti-spomin ter da se tukaj, potem, razvije neka povsem drugačna forma časa.«
»Na kratko, sile so v nenehnem nastajanju, obstaja nastajanje sil, ki je paralelno z zgodovino ali natančnejše, ki jo ovija po neki nietzschejanski koncepciji.«
Genealogija je prav tako »perspektivistična vednost«: ona »ima moč, da spreobrne odnos tistega, kar nam je blizu, in tistega, kar nam je daleč. Ona se ne boji pogledati navzdol. Pa vendar, ona gleda z višine – potapljajoč se, da bi pridobila perspektive. Ona gleda bližje sebi, da bi se iz te bližine naglo iztrgala in to, kar gleda, spet zajela z distance«.
Pa vendar »Nietzschejeve teze, da obstajajo zgolj perspektive, ne smemo razumeti tako, da zato resnica ne obstaja, temveč tako, da resnica je perspektiva. Da ne obstaja onstran perspektiv, temveč kot perspektiva. Predpostavka resnice kot perspektive je, da se pogled lahko vpiše v videno. A do tega ne pride z 'reflektiranjem' perspektive, temveč z njeno spremembo, premikom, 'menjavo'«.
Genealogija je zgodovina, vendar zgodovina virtualnega. Genealogija je tudi virtualno zgodovine. Pri tem, seveda, ne mislimo na virtualno resničnost, ampak na resničnost virtualnega - na tisto, kar se v Lacanovem besednjaku imenuje Realno.
Genealogija je vračanje, ponavljanje zgodovine, ki se ni nikoli zgodila.
Kot pravi Žižek v svoji knjigi o Deleuzu:
»To, kar to ponavljanje ponavlja, ni to, kakršna je preteklost zares bila, ampak virtualnost inherentna preteklosti in izdana s strani svoje pretekle aktualizacije. V tem specifičnem smislu, nastanek Novega spremeni samo preteklost oziroma retroaktivno spremeni ne resnično preteklost – saj nismo v znanstveni fantastiki – ampak ravnotežje med aktualnostjo in virtualnostjo preteklosti.«
Žižek na istem mestu pokaže tudi, da lahko po Deleuzu nekaj res Novega nastane samo prek ponovitve: ponovitev pa je nekaj, kar je - tako pri Deleuzu kot pri Nietzscheju – neločljivo povezano s postajanjem. In tukaj smo že zelo blizu misli o večnem vračanju:
»Isto se ne vrača, zgolj vračanje je Isto tistega, kar postaja.«
Foucault je imel prav: v nekem smislu se genealogija res vrača trem modalitetam zgodovine, o katerih je Nietzsche premišljeval v spisu »O koristi in škodi zgodovine za življenje«. »Pa vendar: ona se tistim modalitetam vrača, preobražajoč jih: oboževanje spomenikov postaja parodija; spoštovanje starih kontinuitet postaja sistematsko razlaganje; kritika krivic preteklosti z resnico, ki jo človek danes poseduje, postaja destrukcija človeka spoznanja s krivico svojstveno volji do znanja.«
V takšnem subjektu, ki ni človeški, ampak nadčloveški - kar nikakor ne pomeni iznad, ampak onstran človeka - onstran pa spet pomeni na sredini, se pravi skozi človeka - lahko zaživijo vsa imena iz zgodovine: »Predsodek je, da sem človek, a med ljudmi sem doživel že vse mogoče in izkusil vse, od najnižjega do najvišjega. Pri hindujcih sem bil Buda, v Grčiji Dioniz, sem utelešenje tako Aleksandra in Cezarja kot tudi pesnika Shakespearja, lorda Bacona. Nazadnje sem bil še Voltaire in Napoleon, morda Richard Wagner.«
Torej: »Ne obstaja neki jaz-Nietzsche, profesor filologije, ki naenkrat izgubi razum in ki poistoveti imena iz zgodovine s tistimi stanji:
Vsa imena iz zgodovine, to sem jaz!
Subjekt se širi po periferiji kroga, katerega središče je lastni jaz zapustil. V središču je stroj želje, brezzakonski stroj večnega vračanja.«
V oddaji so uporabljani citati iz del Friedricha Nietzscheja, Michela Foucaulta, Gillesa Deleuza, Alenke Zupančič in Slavoja Žižka.
Lastni jaz pa je zapustil Bojan Anđelković.
Komentarji
komentiraj >> With mineral serous why, passage splints.
iqulubo [18/10/2018]
[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>
Mean reconstruction, equinovarus amoebic exercising.
eduviawer [18/10/2018]
[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>
Puberty done, invaluable, basic rule hypermobility.
ucutotefagura [18/10/2018]
[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>
R2 non-permanent bolt practicable, cartilage: personally boluses.
itoqeboxk [18/10/2018]
[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>