Tako. Poletje gre h kraju, politiki pa so v raju. Še malo, pa bo cel medijski prostor zasenčen z raznoraznimi izjavami, lobiranji, manipuliranji in drugimi obče slovesnimi imaginacijami prikazovanja realnosti slovenske podtalnice. Tudi nekateri profesorji so se odločili izpostaviti svoj vpliv in podpreti to ali ono opcijo. Tukaj bi izpostavili prof. Igorja Lukšiča, ki ga lahko najdete tudi na Facebooku in ga dodate kot prijatelja. Seveda ob predpostavki, da boste zanj tudi glasovali.

Sicer zna dr. Lukšič udariti po vas, kot je to storil s sedanjim ministrom za šolstvo, Milanom Zverom. Očital mu je politizacijo slovenskega šolskega prostora, okaral vlado glede napačnosti hitrega ustanavljanja visokošolskih zavodov in se zavzel za večjo stopnjo avtonomije. Poleg tega pa bi, seveda, obrnil trend zmanjševanja BDP, namenjenega izobraževanju.

Opozoril je tudi na nepravilnosti pri nedavni odločitvi inšpekcijske službe v zvezi z odločitvijo senata za akreditacijo ob odločanju za Novo univerzo. Upravna inšpekcija ministrstva za javno upravo je 12. avgusta pod drobnogled vzela delo sveta za visoko šolstvo in ugotovila več nepravilnosti. Najbolj odmevna je ta, da glasovanje senata za akreditacijo glede ustanovitve Nove univerze ni v skladu z zakonom o javnem postopku.

Nihče od članov senata namreč nima opravljenega izpita o javnem postopku. Predlog za inšpekcijski pregled so sicer dali sami pobudniki ustanovitve Nove univerze. Inšpekcija je nato naložila svetu za visoko šolstvo, da do 1. septembra 2008 odpravi vse nepravilnosti. Svet jih je že začel odpravljati, vprašanje pa je, ali je tako kratek rok dovolj za odpravo vseh.
ŠOU v Ljubljani je pred začetkom novega študijskega leta odprla prenovljeno prodajalno bonov za študentsko prehrano Metropol na Kersnikovi 6 z več prodajnimi to;kami. V ŠOU v Ljubljani želijo tako pripomoči k skrajšanju čakalnih vrst. K temu naj bi pripomogli še dve dodatni prodajni to;ki bonov za študentsko prehrano, ki bosta delovali med največjim navalom.
Bojda je izobraževanje precej lažje, če vam pod palcem visi še kaj drugega kot sledi črnila. Če imate pod palcem kako štipendijo, si lahko privoščite celo kak zvezek ali kulico. Vendar je s temi v Sloveniji vedno večji križ. Vladniki so obljubljali več štipendij in njihovo povišanje. Zadnji statistični podatki pa pravijo drugače.

Lani je tako štipendijo prejemalo skoraj 55.000 dijakov in študentov, kar je slabih pet odstotkov manj kot leto prej. Povečuje se predvsem število kadrovskih štipendij, ki pa imajo po navadi zadolžitveno klavzulo. Tisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo nekega podjetja, se morajo po navadi obvezati, da se bodo v tem podjetju po končanem študiju tudi zaposlili, sicer morajo štipendijo vrniti.

Statistični urad je torej zaznal znatno povečanje števila kadrovskih štipendij, te pa so se tudi povišale za 16 odstotkov in so v poprečju znašale 210 evrov. Upad pa je bilo zaznati predvsem v deležu štipendiranih dijakov, medtem ko se število študentov štipendistov že nekaj let povečuje, kar je povezano z vse večjim vpisom v terciarno izobraževanje in zmanjševanjem vpisa v srednje šole.

Na to so opozorili tudi v DOS in ŠOS. ŠOS je tako 11. avgusta na ministrico Marjeto Cotman naslovila odprto pismo, v katerem jo je pozvala, naj prouči njihove predloge ukrepov za reševanje problemov, nastalih ob implementaciji štipendijske zakonodaje, in se odzove s konkretnimi odgovori. Yaskrbljeni so, ker jih ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sploh ne upošteva.

ŠOS je izpostavila problematične dele nove štipendijske zakonodaje. Težavo vidi v ugotavljanju študentovega materialnega položaja, ki ima sklenjen dogovor o preživnini s starši. V tem primeru predpisi ne urejajo jasno, ali je za ugotavljanje študentovega materialnega položaja treba upoštevati starše kot družinske člane ali ne. Poleg tega pa ni dovolj razjasnjen izraz "stopnja izobraževanja". Tako študent, ki je prejemal štipendijo po starem univerzitetnem programu, ne more vedeti, ali bo lahko štipendijo prejemal tudi na bolonjskem.

Na drugi strani pa so finančne težave drugačne narave. Univerzi na Primorskem namreč še vedno ni uspelo poravnati približno 2,9 milijona evrov dolga od gradnje stavbe univerze. Lucija Čok je pojasnila, da naj bi bila za četrtek razpisana dražba, v najslabšem primeru pa bi se 21. oktobra zgodila javna prodaja.

V zgodbo pa se je vpletlo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tako je ministrica Mojca Kucler Dolinar z vodstvom UP našla možno pot za zagotovitev dodatnih sredstev, in sicer 3,4 milijona evrov. S tem naj bi poplačali naložbe v objekt Armerija Foresterija. Predlagana rešitev je bila v vladno proceduro podana že junija letos. Rešitve problema se na vladi še niso lotili, zaradi državnozborskih volitev pa se zna zavleči vse tja do ramen nove vladne koalicije.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Septembra bo za študente Univerze v Ljubljani brezplačna športnorekreativna vadba v Športni dvorani Rožna dolina. Prijaviti se je možno le osebno in za vsak termin posebej. Več informacij lahko najdete na spletni strani Univerze v Ljubljani, vendar pozor: udeležba je na lastno odgovornost.

Filozofsko fakulteto pa je doletela velika čast. Podeljena ji je bila namreč organizacija mednarodne antropološke konference. Deseta bienalna konferenca z zvenečim naslovom »Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti« bo od jutri naprej in vse do petka, 29. avgusta. Več o tem nam je povedal dr. Rajko Muršič:

Medsnemalni telefonski podvigi niso odvrnili dr. Rajka Muršiča od dodatnih pojasnil glede možnosti sodelovanja nestrokovne javnosti in aktivnosti študentov:

Infoblokiral je Jure G., izjave pa posnel Tibor K.