V fotografski galeriji Photon se je prejšnji teden odprla razstava Toma Brejca. Nova serija fotografij nosi delovni naslov Fotografije, v Brejčevem opusu pa pomeni novo poglavje, ki ga je kustos razstave Miha Colner označil kot trenutno snovanje v avtorskem polju fotografije, ki se ozira v popolnoma novo smer znotraj umetnikove izraznosti ...
V fotografski galeriji Photon se je prejšnji teden odprla razstava Toma Brejca. Nova serija fotografij nosi delovni naslov Fotografije, v Brejčevem opusu pa pomeni novo poglavje, ki ga je kustos razstave Miha Colner označil kot trenutno snovanje v avtorskem polju fotografije, ki se ozira v popolnoma novo smer znotraj umetnikove izraznosti. V ospredje namreč prihajajo čista metafizična motivika in sublimirani prizori narave ali umetelnega okolja človeške civilizacije, ki odrivajo poudarjeno narativnost na račun vse večje formalne doslednosti in raziskovanja.
Pet fotografij je posnetih z analogno srednjeformatno kamero. Štiri izmed njih so aplicirane na platno in postavljene v galerijski prostor. Omenjeni nosilec pigmentu podari strukturo, ki fotografijo privede na mejo med slikarsko in fotografsko recepcijo umetnine. Motivi so povsem vsakdanji. Detajl pogovora med vrtno ograjo in rožnim grmom, okenska žaluzija, posneta z efektom »close up«, ali pa presvetljen, tako rekoč pokvarjen posnetek palme. Učinek med jasno vidnimi detajli in impresijo ozadja prinese gledalcu v zavest spomin na Proustove literarne podobe.
Narativnost je postavljena v drugi plan, in kljub temu da v ozadju začutimo neko pripoved, je avtor več pozornosti namenil čutnim vtisom v slogu »chill out«. Peta fotografija je natisnjena na folijo in nalepljena na okno, ki notranjost galerije odpira proti ulici. Bleščeč efekt, ki ga ustvari omenjena fotografija, je s prej orisanimi slikami povsem kontrasten. Bleščeč barvni pigment se odpre gledalcu zunaj prostora, hkrati pa ustvari rahel zastor, ki omeji neoviran vdor svetlobe v galerijo in tako ustvari bolj intimno doživljanje.
Brejc je kot fotograf mlajše generacije zaslovel že leta 2000, ko mu je revija Emzin podarila nagrado za serijo 'Prosti čas'. Takrat je začel ustvarjati tudi serijo 'Rekonstrukcije', ki jo zaznamujejo predvsem inscenirani posnetki ali »staged photography«. Tovrstna fotografija je razvoj začela s pionirjem viktorijanske fotografije Oscarjem Gustavom Rejlanderjem in zaslovela s Kanadčanom Jeffom Wallom in Američanko Cindy Sherman.
Tovrstno fotografijo zaznamujejo režirani prizori z vsemi potrebnimi rekviziti, lučmi in najetimi igralci. Scenografija spominja na gledališke odre ali filmsko industrijo. No, navsezadnje postaja zadnje čase film vse pomembnejša vzporednica fotografiji, saj filmske scenarije mnogi fotografi, naj omenim le Slovenca Hermana Pivka, jemljejo kot predloge.
Inscenirana fotografija se je v Sloveniji razvila konec 80. oziroma v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Prodor omenjene smeri je povezan s prodorom velikoformatnih kamer. Te omogočijo dobro ločljivost in dolge ekspozicijske čase. Prinesejo pa tudi zanimive barvne efekte ter tako pripomorejo k uveljavitvi barvne fotografije v polju vizualne umetnosti oziroma avtorske fotografije. Pred tem časom so fotografi predvsem v 60. in 70. letih uporabljali črno-beli medij. Ta pravzaprav ni bil toliko konservativen, kot je v primerjavi z barvno tehnologijo ponujal povsem različne fotografske učinke. Inscenirana fotografija je v Sloveniji potrebovala kar nekaj časa, da se je uveljavila. Tomo Brejc je bil prvi fotograf, ki je najbolj očitno izpostavil koncept inscenirane fotografije pri nas.
Brejc trenutno večino časa preživi v Londonu, kjer kot svobodni fotograf dela večinoma za modne agencije in režira reklamne spote. Prej omenjena novo začeta serija, ki je na ogled v Galeriji Photon, je nastala povsem spontano. Če so bile 'Rekonstrukcije' zrežirane fotografije, ki se po metodi dela navezujejo predvsem na Brejčevo komercialno delo – modno footgrafijo - so slednje nastajale vzporedno in so neinscenirane. Prav tako kot serija 'Rekonstrukcije', ki nastaja že približno sedem let, so tudi v Photonu predstavljene fotografije zasnovane na dolgi rok, zato lahko pričakujemo še marsikaj. Razstava bo na ogled do 13. septembra.
Zaslepljena od svetlobe je ostala Tanja Pavlič.
Komentarji
komentiraj >>