Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
04-04-2003 (3300 bralcev)
Petek, 4. 4. 2003
Jan




... invazija na Irak se nadaljuje ...
... slonokoščeni uporniki v slonokoščenem parlamentu ...
... predčasno razdeljevanje ameriškega vojnega plena ...
... atipična pljučnica zaskrbljuje strokovnjake...



Vojna, lakota – to je podoba današnjega sveta, no vsaj kolikor ga spremljamo preko televizijskih ekranov in drugih javnih medijev. Vsak pri sebi pa si pridržujemo pravico do »pravilnega« branja, pravilnega kodiranja novic. Kljub temu, da se na svetu ne dogaja nič drugega kot vojna, vsi dobro vemo, da to ni čisto res. Svet se še vedno vrti in se nedvomno tudi bo, no vsaj še nekaj milijard let ali pa do kakšnega apokaliptičnega udarca kometa ali pa do kakšne apokaliptične epidemije, oprostite, pandemije globalnih razsežnosti.

Kdaj bo torej konec sveta? Ko bo z njega izginil poslednji človeški medij, ki univerzumu prenaša resnico univerzuma in smisel smisla ali ko bo naša prelepa modra krogla malce iztirila, ali pa se razletela na milijardo koscev. In predvsem kaj ima to skupnega z vojnami, lakoto, skratka z vso zalego zla.

Sanje o tem, da bi se človeštvo združilo pred »zunanjim« sovražnikom kakor so se Iračani proti invazijskim silam, so jalove. Niti kometi, niti virusi, niti katere koli druge sanje o koncu sveta ne morejo sanj o enotnem človeštvu prenesti v realnost. Če ste ob novicah o atipični pljučnici, za katero še ni cepiva, samo za trenutek pomislili, kakšen absurd je vojna v Iraku, če lahko v vsakem trenutku izumre celo človeštvo, potem ste na napačni poti. Pomisliti morate raje, kakšen absurd je atipična pljučnica ali pa udarec kometa v primerjavi z vojno v Iraku ali pa kar z vojno nasploh. Heh, kakšen absurd je cel univerzum, celo neskončno vesolje v primerjavi z eno samo samcato mičkeno vojno. Naj dolgo živi!

Američani po zadnjih informacijah nadzorujejo 80 odstotkov Sadama Huseina, nič več in nič manj. Mednarodnega letališča Sadam Husein seveda. Sadama samega pa svojim načrtom navkljub še vedno niso uspeli odstraniti, eliminirati, usmrtiti, ubiti. Glava »zlobnega« iraškega režima se presenetljivo dobro drži svojega telesa, lastnega režima. Iraški zunanji minister Nadži Sabri je izjavil, da gre Sadamu in ostalim voditeljem dobro ter da opravljajo svoje običajne oblastniške dolžnosti.

Britanski obrambni minister Geoff Hoon je mnejna, da je zasedba Sadama Huseina zadala velik psihološki udarec režimu, kajti zanikala je navedbe iraškega ministra za informiranje, da so invazijske sile še daleč od Bagdada. Taisti minister je med drugim tudi javno upravičeval uporabo sicer prepovedanih kasetnih bomb rekoč, da se te bombe uporabljajo zgolj ob posebnih priložnostih, ko so sovražne sile razpršene. Kamor gre bik, naj gre še štrik pravi minister; če se iraške sile razpršijo, naj se tudi bombe. Kasetne bombe, ki so prepovedane z Ženevsko konvencijo, je ministre imenoval za »povsem legitimno vojaško sredstvo«. Preseneča, da britanske invazijske sile ne uporabljajo kemičnega in biološkega orožja, saj sta ta še bolj »razpršene« narave.

Razpršeno pa se bojujejo tudi ameriške sile. Kot retaliacijo za samomorilski napad so do sedaj pobili že osem civilistov pri cestnih zaporah. Poboje Američani opravičujejo kot samoobrambne, toda vprašanje je, koliko žrtev bo še padlo, preden se bo ameriška vojska odločila, da je postavila zadosti trden zgled za iraško civilno prebivalstvo.

Slonokoščena obala se po dolgotrajnih nestabilnih razmerah počasi vrača v normalo. To naj bi vsaj pomenilo konec bojkotiranja zasedanj parlamenta s strani uporniških skupin. Tri glavne uporniške skupine: Patriotsko gibanje za Slonokoščeno obalo, Gibanje za pravico in mir in Slonokoščeno patriotsko gibanje za Veliki Zahod je v parlamentu pozdravil njihov nasprotnik predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo s preroškimi besedami: Dobrodošli v “pekel” oblasti. Predstavniki upornikov bodo zasedli devet od 41-ih sedežev v parlamentu.

Začelo se je razkosavanje vojnega plena v Iraku. Kot pa je v navadi, se to dogaja pod pretvezo nečesa drugega, tokrat pod pretvezo razdeljevanja ameriškega denarja za obnovo Iraka. Ameriški senat je sicer namenil kar 80 milijard dolarjev za stroške vojne v Iraku. Del tega denarja naj bi namenili tudi podjetjem, ki bodo sodelovala pri obnovi Iraka. Največji jastrebi v ameriškem kongresu pa so izglasovali amandma, v katerem so dali jasno vedeti, da denar ne bo namenjen podjetjem iz Francije, Nemčije, Rusije in Sirije. To potezo lahko gledamo kot prefinjeno izločanje neameriških podjetij iz načrta obnove Iraka. V strahu pred tem, da bodo izločene iz povojnega plena, pa države nasprotnice že polagoma menjajo ostra protivojna stališča. Nemški kancler Gerhard Schroeder je izjavil, da je sodelovanje nemških modrih čelad v povojni obnovi Iraka možno.

Vojna je velika priložnost za investiranje sredstev. To so dokaj pozno dojele vse predstavnice Združenih narodov, ki se že trudijo dobiti vsaka svoj delež pri “altruistični in človekoljubni” obnovi Iraka. Vsi po vrsti bodo pozabili, da je šele vojna ustvarila pogoje za njihov “altruizem”. Ameriški državni sekretar Colin Powel je že napovedal prihodnjo altruistično usmerjenost Združenih držav Amerike, torej posrednoi tudi Združenih narodov. Sirijo in Iran je obtožil, da podpirata terorizem in razvijata orožje za množično uničevanje.

Združene države Amerike pa počasi umikajo svoje diplomatske predstavnike iz Kitajske, no vsaj vse ne-ključne predstavnike. Razlog niso zaostrene politične razmere, temveč izbruh atipične pljučnice. Za sindromom akutnega oteženega dihanja, kakor so strokovno poimenovali pljučnico, je obolelih vse več oseb širom sveta, točneje 2270. Kljub temu, da je pljučnica že kar nekaj časa znana, ter da jo preučuje ogromno strokovnjakov, pa zanjo še ni ustreznega cepiva.

Tiskovni predstavnik kosovskega predsednika Ibrahima Rugove je izjavil, da gre Kosovo v Evropo ločeno od Beograda in Podgorice. Več o tem in o možnih reakcijah Beograda naš dopisnik Dragan Novaković:
/////////////////////////////////////////////////////////
md: tr: 39 čas:1min 26s
vtč: U Beogradu…
iztč: …Kosova.
/////////////////////////////////////////////////////////
(Jan)




Komentarji
komentiraj >>