Torek, 9. 9. 2008
Pina Gabrijan
Pina Gabrijan recenzira novo stvaritev belgijskega dj dvojca The Glimmers ... (v celoti!)
* Mo in Benoelie veljata za belgijski DJ-evski legendi, saj –glede na to, da sta se z rolanjem glasbe po klubih začela aktivno ukvarjati pri rosnih šestnajstih – sedaj že več kot dvajset let stojita za gramofoni. V preteklosti sta slovela predvsem po svojih 11-urnih maratonih, ki so se vsak konec tedna vršili v njunem domačem mestu Ghent, ki je znano po svoji žurerski atmosferi. V začetku novega tisočletja sta si nadela ime The Glimmer Twins, ampak glede na to, da je to poimenovanje v preteklosti že uporabljal dvojec, ki sta ga tvorila Mick Jagger in Keith Richards, sta se odločila za preimenovanje v The Glimmers.
V naslednjih letih so sledili izdelki za ključne evropske založbe s področja klubske scene: 'Remixed, Re-edited and F*cked Up' za belgijski Eskimo Recordings v letu 2004, remix plošča 'DJ-Kicks' za !K7 Recordings v letu 2005, 'FabricLive 31' v letu 2006 in v lanskem letu še njun prispevek k skorajda že klasični seriji z 'Eskimo Volume V'.
Zavoljo dejstva, da sta The Glimmers popolnoma neodvisna, saj nimata podpisane pogodbe s prav nobeno založbo, (mimogrede – za sebe ponosno trdita, da sta nezaposlena in da pač rolata muziko) sta se lahko odločila za korak, ki je sledil v letošnjem letu. Njun album je namreč mogoče dobiti samo na njunih nastopih, tako da gre za plodno sodelovanje med ustvarjalcema in promotorji oziroma organizatorji, saj na ta način vsi profitirajo – konec koncev tudi sama publika, kateri so namenjeni brezplačni izvodi. Album sta poimenovala po pesmi Carlosa Perona 'Gee Gee Fazzi', ki se nahaja na njegovem alamutsko naslovljenem albumu 'Nothing Is True; Everything Is Permitted'. Peron je znan predvsem po tem, da je bil do leta 1984 tretji član legendarne švicarske zasedbe Yello. Karkoli že ta 'Gee Gee Fazzi' pomeni, se vsekakor nadvse dobro poda njunemu naravnost navihanemu in hudomušnemu albumu, ki po precej anemičnih kompilacijah iz prejšnjih let deluje prav osvežujoče.
Album je seveda značilno glimmersko eklektičen, vendar ga širok spekter discodelije postavlja nad njune pretekle izdelke. Razteza se vse od cosmic in space disca do nekoliko temačnejših in čudaških variant, ki jih lahko označimo s termini disco noir ali odd disco. Niti pa ne gre preslišati, da sta se fanta v mladih letih svaljkala po Ibizi, saj je očitna prisotnost vpliva DJ-a Alfreda, ki velja za očeta balearic beata. Takó disco glasbo drzno kombinirata s skrajno popiš in new wave komadi, ne manjka pa niti dobrega starega funka in prijemov v maniri belgian new beata. Zvrsti se tudi mnogo gostovanj in sodelovanj, v smislu postprodukcije ali jam sessionov z imeni, kot so na primer Anu Pillai iz Freeform Five, Lindstrøm in Prins Thomas ter Baby G. Med komadi naletimo tudi na predelavo 'Let's Get Physical', ki ga je v začetku osemdesetih letih prejšnjega stoletja žvrgolela briljantinka Olivia Newton-John, in na priredbo raverske klasike z začetka devetdesetih 'Esta Si, Esta No (Esta Me Gusta A Mi)'. Nesporni vrhunec albuma je 'I'd Much Rather Go (Out With The Boys)', ki daje vtis, da so se fantje prav strgali s »ketne«, kar rezultira v skrajnem bestialnem razgrajanju, saj divjo glasbeno podlago poleg vokalov spremlja nič manj kot človeški lajež. Gre za remix komada Admirala Freebeeja, ki je bil prvotno namenjen njegovemu albumu, vendar je bila založba mnenja, da so šli nekoliko predaleč in ga je zato zavrnila. Dodamo lahko le, da, če je tako slišati, ko gredo fantje ven, potem bi tudi mi »much rather go out with the boys«.
Čeprav bi težko popolnoma zanikali zdravorazumsko prepričanje, da življenje ni samo zabava, dajeta The Glimmers s svojim albumom kljub temu precej drugačen vtis. In tako že nestrpno pričakujemo drugi del 'The Glimmers: Are Gee Gee Fazzi', ki je napovedan še v letošnjem letu.
pripravila Pina Gabrijan
Komentarji
komentiraj >>