Projekt Miles and More opozarja predvsem na radikalne spremembe v pojmovanju narave, časa in prostora, ki so bolj opazni postali predvsem v zadnjih desetletjih. Michael Ilg je sicer mednarodno uveljavljen umetnik, predavatelj in raziskovalec. Zaznamovale so ga predvsem podobe pop arta in umetnost pred kratkim preminulega Roberta Rauschenberga. Posveča se eksperimentalnim oblikam umetniškega delovanja in slikarstvu ...
Projekt Miles and More berlinskega umetnika Michaela Ilga se je prejšnji teden odprl v ljubljanski Galeriji P 74 - del, predvsem kolekcija semen, pa je na ogled tudi v Kapsuli. Razstava, ki jo je umetnik zasnoval skupaj s kustosom omenjenih razstavnih prostorov Tadejem Pogačarjem, je zasnovana večplastno, kot svojevrsten kolaž. Prinaša avtorjevo kolekcijo rastlinskih semen, rastlin, njihovo rabo in povezane mitologije; naravno in urbano okolje si podajata roki.
Danes v javnosti še vedno prevladuje precej idealizirano videnje narave. Gre za koncept, ki pojmuje naravo kot izvirno in skozi stoletja nespreminjajočo se celoto. Pozablja pa se na vključevanje sekundarnih, izdelanih objektov ter človeških interakcij. Vzemimo za primer mestne parke. Ti bolj ali manj zadnji pričevalci narave v urbanih središčih so si kjerkoli v svetu zelo podobni. Tako kot na primer živalski vrtovi. Njihova glavna vloga je predvsem reprezentativna. Posejani so s kar najbolj nenavadnimi in eksotičnimi vrstami okrasnih rastlin, grmovnic ter dreves.
Krajinski arhitekti oblike parkov zasnujejo predvsem geometrijsko pravilno. Zato je zanimivo opazovati, kako se v te estetsko dovršene zasnove, ki po svoji obliki še vedno spominjajo na srednjeveške predhodnike, začnejo naseljevati vsiljivci. Od vsepovsod jih prinesejo ptiči ali pa kdo drug. Migracije rastlin so zelo raznolike. Lahko pridejo vojaki, paraziti, nenavadno lepe rastline ali pa pravi uporniki. Ti lahko resno spremenijo in celo ogrozijo mitologije določenega naravnega okolja ali podobo habitata. Za biologe je to resna stvar. Ravno prejšnji vikend so pod Rožnikom zagrizeno odstranjevali deljenolistno rudbekijo, ki je k nam prišla iz Severne Amerike, ter japonski češmin.
Projekt Miles and More opozarja predvsem na tovrstne radikalne spremembe v pojmovanju narave, časa in prostora, ki so bolj opazni postali predvsem v zadnjih desetletjih. Michael Ilg je sicer mednarodno uveljavljen umetnik, predavatelj in raziskovalec. Zaznamovale so ga predvsem podobe pop arta in umetnost pred kratkim preminulega Roberta Rauschenberga. Posveča se eksperimentalnim oblikam umetniškega delovanja in slikarstvu. Znan je po svojih »site-specific« projektih in intervencijah v urbana ter naravna okolja, ki problematizirajo teme kulture in naravne krajine. Blizu so mu zgodbe, povezane z lokalno zgodovino, naravnim in umetnim.
Ilg se s Pogačarjem pozna že vrsto let. Nazadnje sta sodelovala pred osmimi leti, ko je nastal projekt Šentviška lipa. Ideja je bila na novo vzpostaviti izgubljene vezi znotraj omenjene soseske. Takrat je Ilg okrog lipe, ki stoji pred Galerijo P 74, kot povezovalni člen postavil klop. V razstavišču pa so se vrtele projekcije, povezane z idealiziranimi okolji. K tokratnemu projektu je Ilg pristopil v prvi vrsti kot slikar, ki se pri svojem delu srečuje z različnimi tehnikami in objekti. Izposoja si že uporabljene načine, jih med seboj meša, vedno znova reciklira in iz naravnega okolja prestavlja v novo, kar daje učinek asemblaža.
Poglejmo si torej natančneje postavitev v P 74. Ilg jo je zasnoval kot sintezo svojega umetniškega udejstvovanja in jo tematsko razdelil na osem prezentacij. Popotovanje začenja serija barvitih kolažev v slogu Rauschenberga, ki z igro besed »Mnogo je načinov za razmnoževanje rastlin« zarišejo okvirne smernice razstave. V prvem sklopu se srečamo s semeni in močno razvejano ter posušeno rastlino jagode. Ta ilustrira spomin na številne sadike rastlin, ki si jih je Ilgova družina izmenjala z včasih povsem naključnimi osebami skozi mnoge generacije.
Sledijo »ready made« objekti. Polne ali prazne embalaže nenavadnih rastlinskih izdelkov so prinešene iz treh kontinentov, Evrope, Azije in Afrike. Vsebine, kot so estragal pa zelenjavna ruska juha v kozarcu za vlaganje ali majhna škotska semena in rukola, so lahko za nepoznavalca precej bizarne. Kljub temu pa orisujejo povsem legalni prenos rastlin po tržni poti. Iz Evrope v Azijo. Iz Afrike v Azijo in nazaj v Evropo. Lepe podobe in tudi etikete, nalepljene na teh objektih, razkrivajo določene vzorce, povezane s prehranjevalnimi navadami, in ugodne vplive vsebin na počutje.
Zanimiva je še kolekcija, naslovljena Lovci in plenilci. Ilg tu predstavi topografijo migracij najbolj nenavadnih rastlin vseh vrst. Te so v Evropo prišle tako ali drugače iz oddaljenih dežel. Postavitev je delno zasnovana v načinu srednjeveških herbarijev s to razliko, da so odsotna poimenovanja. Na tej točki se dotaknimo še recikliranih objektov. Vreče, ki so nekoč nosile gnojila za rastline Ilg, zgiba v obliko ščitov in jih razpostavi po steni. Potiska jih s folklornim karo vzorcem, sicer značilnim že za njegova zgodnejša dela. Na ta način omenjenim nosilcem nadene prepoznavni slog in jih na humoren način, kot je sam povedal, poistoveti s škotski kilti. Hkrati pa se potisk poigra tudi z logotipom proizvajalca. SPRAYCO Ilg prekrije tako, da v prostoru odmeva le PRAY.
Precej nenavadno zastavljena razstava Michaela Ilga, ki je marsikatera bolj komercialno zastavljena galerija ne bi uvrstila na svoj program, je zagotovo vredna pozornosti. Na ogled bo do 24. septembra.
V svet rastlin je pokukala Tanja Pavlič.
Komentarji
komentiraj >>